Preobrazbe

Pri mobilnih napravah novosti kar prehitevajo druga drugo. O tem, da je napravica, ki jo imamo skoraj vedno s sabo in je telefon le še po imenu, pravi osebni računalnik prihodnosti, so nas lahko prepričali nekateri ravnokar predstavljeni novi modeli.

Že od vznika t. i. osebnih digitalnih pomočnikov je bilo usklajevanje prenosne napravice z našim glavnim sistemom, ki je bil tipično tradicionalni osebni računalnik, ena ključnih zmožnosti. Ko je usklajevanje končno pravilno uspelo Palmu, se je rodila uspešnica in kmalu, po prevzemih s strani večjih rib industrije, tudi dolgo uspešno podjetje, kralj osebnih pomočnikov, a se ob soočenju s pametnimi mobilnimi telefoni dolgo ni znašlo. Ko so končno stavili na pravega konja, webOS, je bilo že prepozno, pa vendar dediščina prerojenega Palma vsaj živi kot del velikanskega HP, ki ima bojda z webOS še smele načrte. A pomembnost usklajevanja je ostala in Googlov Android s transparentnim usklajevanjem z oblakom ima ravno tu gromozansko prednost pred zaprtim Applovim iOS, ki se prepočasi odpira.

Programska oprema je tista, ki odloča o uspehu in neuspehu večine računalniških novotarij. Pri strojni opremi ni večjih neznank, saj praktično vsi sestavljajo sisteme iz znanih gradnikov peščice ponudnikov. Karte je sicer zdaj močno premešala arhitektura ARM, a je to le še ena posledica nadvse uspešnega pohoda mobilnih naprav, ki zaradi svojih specifik zahtevajo procesor z majhno porabo energije. Uspeha ARMa ni mogel spregledati niti Microsoft, ki je napovedal in demonstriral nova Okna ter Pisarno na današnjih standardnih sistemih te arhitekture, kot je npr. znani in uspešni Qualcommov Snapdragon.

Najbolj vroča sistema ta hip sta gotovo iOS in Android, nekoliko preseneča kar precejšen neuspeh, ki ga je na trgu doživel prvi rod modelov z zelo spodobnim Windows Phone 7, vendar bo Microsoft tu gotovo še vztrajal. Applovo vizionarstvo in zgodnji nastop na trgu še zmeraj ohranjata iOS med najbolj zaželenimi sistemi, tako na mobilnih telefonih kot na tablicah, ki so šele z Applovo sistemsko programsko opremo končno zaživele, čeprav je Microsoft z njimi in tradicionalnimi Okni poizkušal že dolga leta. Android na drugi strani uspešno kopira posrečene prvine iOS, hkrati pa dodaja svoje inovacije, dodatna voda na njegov mlin pa sta odprtost in mogočni Googlov oblak, s katerim je Android čvrsto in za rabo nadvse udobno spojen. Zaradi odprtosti so Android povzeli številni ponudniki strojne opreme, saj ga lahko poljubno prilagodijo in izboljšajo za svoje naprave, kot je npr. storil HTC z dodatkom SenseUI. Odprtost pa omogoča, da Android raste tudi v druge smeri, kot so nakazali nekateri novi modeli, predstavljeni na letošnjem sejmu CES. Ob tem je pri navdušencih nad novotarijami kar nekaj zmede zaradi še enega operacijskega sistema iz Googla, na spletnem brskalniku temelječega Chrome OS. Zakaj ob tako uspešnem in prilagodljivem Androidu ponujati še en sistem?

Pogled v prihodnost nam ponuja Motorolin sveži model Atrix 4G, ki nakazuje mobilno napravo bližnje prihodnosti, ki pa je mnogo več kot to. Motorola je naredila očitno: če je pametni mobilni telefon zares osebni računalnik prihodnosti, zakaj ga ne bi tudi jasno izpostavili kot takega? In tako se je rodil dok, ki je na pogled enak lahkemu notesu, le da nima lastne pameti. V resnici gre za zaslon, tipkovnico in baterijo, ki jim je dodan še dok za mobilno napravo. Ko jo posadimo vanj, se prek vmesnika HDMI poveže z grafičnim in zvočnim podsistemom, standardni vtič Matjaž, a ne bi tega povsod pisali kar mikro USB?

Jasno, danes vse več inovativnih sistemov temelji na jedru Linuxa. Zakaj izumljati novo jedro operacijskega sistema, če je vrhunsko že na voljo, in to brezplačno z odprto kodo, nared za nadaljnje izboljšave. Uporablja ga je webOS, uporablja ga Android in jedro Linuxa se skriva tudi pod pročeljem Chrome OS. Za naprave, ki jih upravljamo z dotikom in na njih informacije predvsem uporabljamo, je na voljo en sistem, za naprave, kjer je pomembna tipkovnica in večji zaslon, na njih pa je ena ključnih dejavnosti ustvarjanje, potrebujemo drugačen sistem. Če vse stavimo na splet, kot to počne Google, potem je pravi odgovor kar Chrome OS, čeprav mu ta trenutek uradno podprti podsistem Android še manjka (odprta narava obeh sicer nikomur ne preprečuje, da ju že danes ne bi zlil v eno). Motorola se je z Atrix 4G sicer odločila za drugačen okus distribucije Linuxa, a prav gotovo bodo z Googlom še kakšno rekli na rovaš prihodnje integracije Chrome OS za takšne namene. A kakorkoli že obrnemo, to, kar spremljamo danes, je predvsem triumf proste kode, ki nam lahko prinese še nenadejane inovacije.

Če je pametni mobilni telefon zares osebni računalnik prihodnosti, zakaj ga ne bi tudi jasno izpostavili kot takšnega?