Prerojeni splet

Področje spletnih brskalnikov se v zadnjem času prebuja. Po začetnem pohodu Internet Explorerja, Firefoxa in Opere, kasnejšem rojstvu Applovega Safarija ter spočetju Googlove vizije z imenom Chrome na področju od leta 2008 ni omembe vrednejšega dogajanja. Zimskega spanca je konec, v splet se odpravimo s prerojenimi orodji.

Trije kralji

Vodilni spletni brskalniki, med katerimi izpostavljamo Chrome, Firefox in Internet Explorer, so danes videti precej podobno. Večjih razlik pri delu z njimi navaden uporabnik ne bo opazil. Dejstvo je, da so se vsi v preteklosti marsikaj naučili, zato trenutno ponujajo solidno uporabniško izkušnjo. Brez izjeme in težav med drugim prežvečijo HTML, vsebino izpljunejo v izbrani zavihek ali okno, zaznamujejo spletne strani, omogočajo prenose datotek in varujejo našo zasebnost. Opera je opravila z govoricami, da zaradi hitrosti nekaterih strani ne prikaže pravilno, Internet Explorer ni več najbolj luknjičast izdelek na svetu, Safari pa ne butični pripomoček, namenjen zgolj uporabnikom računal z logotipom ugriznjenega jabolka.

Tudi najbolj vsakdanje nastavitve so v brskalniku Chrome precej skrite. Kot da bi razvijalci ne želeli, da jih najdemo.

Firefox je danes zopet hiter. Najhitrejši je pri delu z JavaScriptom.

Najbolj priljubljen spletni brskalnik je Googlov Chrome. Uspeh je logičen. Ker kup ljudi uporablja Googlov iskalnik (in druge spletne storitve), se navdušujejo tudi nad brskalnim pripomočkom istih avtorjev. Chrome je hiter, zanesljiv in neverjetno razširljiv. Nenadkriljiv je na področju povezljivosti. Sinhronizacija zgodovine, seznama priljubljenih, dodatkov, odprtih zavihkov in še kaj razveseljujejo uporabnike po različnih platformah. Ker je najbolj priljubljen mobilni operacijski sistem prav tako iz Googlovega hleva, je logično, da je naveza spletnih pripomočkov blagovne znamke Chrome močnejša od slehernega tekmeca. Brez slabosti seveda ne gre. Mednje štejemo zapletenost običajnih nastavitev, na primer spreminjanje domače spletne strani, ter kopičenje procesov, ki otežijo zapiranje brskalnika, kadar ne gre vse kot po maslu.

Chromu sledi enako stabilen, hiter in razširljiv brskalnik Firefox. Ognjena lisica je bila dolga leta edina prava alternativa Internet Explorerju. Kljub pregovornim težavam s pomnilnikom ter občasno zmrzaljo je kljuboval škodljivi spletni kodi in prepričal nemalo uporabnikov. Redne posodobitve in popolna prenova brskalnika so težave odpravile, zato je izdelek odprtokodni izdelek skupnosti Mozilla zopet povsem konkurenčen drugim. Svoje delo je dobro opravil tudi Microsoft. Sodobni Internet Explorer je pri delu s HTMLjem hiter, z JavaScriptom pa še hitrejši. Nadpovprečno se izkaže v poslovnem okolju, kjer mu tehnologija ActiveX omogoča enostavnejše delo s spletnimi aplikacijami in drugimi službenimi spletišči.

Kaj je WebKit?

Odprtokodni pogon WebKit je nastal predvsem kot del namizja KDE, a je pobudo pri razvoju kmalu prevzel Apple in WebKit posvojil za razvoj brskalnika Safari. Pridružil se mu je Google, a  je za brskalnik Chrome ustvaril svojo vejo projekta z imenom Blink. Danes ga med drugim uporabljajo tudi pri Operi, Amazonu (Kindle), Blackberryju in Samsungu (Tizen).

Povzpetniki

Vladavino največjih kanijo v prihodnosti ogroziti številni prihajajoči izdelki. Eden izmed njih je spletni brskalnik Vivaldi. Gre za pripomoček, zasnovan na pogonu WebKit (razložimo v priloženem okvirčku), katerega mantra je postaviti brskalnik v ospredje. Namenjen je najzahtevnejšim uporabnikom. Krasijo ga napredne zmožnosti v obliki učinkovitih gest z miško, bližnjic s tipkovnico, združevanja zavihkov, beležnice in odjemalca za elektronsko pošto. Za nameček omogoča izklop grafičnih elementov, kar pohitri nalaganje obiskane spletne strani v primeru šibkejše povezave. Uporabniški vmesnik je nadvse prilagodljiv, po želji mu spreminjamo način delovanja, določamo položaj posameznih elementov ali nove kombinacije hitrega dostopa do najpogosteje uporabljanih ukazov. Uporaba brskalnika je kljub vsemu dovolj preprosta, saj so naprednejše zmožnosti lično pospravljene v namenske predale, od koder jih izbrska le najzahtevnejši odjemalec.

Vivaldi ni končni izdelek. To potrjujejo številne manjkajoče ali nedokončane zmožnosti, med drugim obljubljena elektronska pošta Vivaldi Mail.

Sodobni brskalnik Yandex več zavihkov z istega spletišča označi z eno barvo in jih priročno združi.

Vivaldi je najbolj podoben brskalniku Opera, preden je ta začel posnemati tekmeca iz Googlovega hleva. Podobnost ni naključna, »capo di banda« Vivaldijeve ekipe je namreč Jon Stephenson von Tetzchner, soustanovitelj norveškega podjetja Opera Software. Žal je Vivaldi trenutno v fazi tehničnega predogleda. O tem, da še nekaj časa ne bo končan, pričajo številne manjkajoče ali nedokončane funkcije. Med drugim mu manjkajo obljubljena elektronska pošta, mobilna različica s sinhronizacijo in razširitve tujih avtorjev. Vivaldi danes tako ni končni izdelek, temveč zgolj smerokaz, ki kaže, kam je brskalnik v prihodnosti namenjen.

Microsoftov Špartanec

Microsoft je na predstavitvi operacijskega sistema Windows 10 in na sejmu mobilne tehnologije v Barceloni (MWC) dvignil nemalo prahu. Osrednji krivec za kraval je bil spletni brskalnik Spartan. Gre za popolnoma nov izdelek, ločen od brskalnika Internet Explorer, ki je namenjen sodobnemu spletu. Z mobilnimi aplikacijami v mislih se je sposoben prilagajati različnim ciljnim napravam. Omogočal bo označevanje obiskanih spletnih strani, nanje bomo veselo pisali in risali. Čeprav je zmožnost namenjena predvsem napravam z zasloni, občutljivimi za dotik, in uporabi digitalnega peresa, podpira tudi dobro staro tipkovnico. Špartanec bo poročen z osebno digitalno pomočnico Cortano, ki bo uporabniku na voljo na slehernem koraku spletnega pohajkovanja. Bogat nabor funkcij bo z dodatki moč še razširiti. Brskalnika Spartan za zdaj ni mogoče preizkusiti, saj še ni na voljo. Bojda bo priložen prihodnji (poizkusni) različici operacijskega sistema Windows 10.

Chromium, odprtokodni spletni brskalnik, katerega koda napaja tudi Googlov Chrome, je osnova naslednjega predstavljenega izdelka za spletno pohajkovanje. Ruski Yandex zaznamuje povsem drugačna usmeritev kot skandinavski Vivaldi. Fokus se seli k vsebini, pri čemer je brskalnik manj pomemben in deluje v ozadju. Z Yandexom je vsaka obiskana spletna stran obravnavana kot samostojna aplikacija. Brskalnik doseže želeni učinek s prosojnostjo pogovornih oken in skrivanjem svojih zmožnosti. Ruski gigant, ki je zaslovel z istoimenskim krajevnim iskalnikom, pravi, da je brskalnik zasnovan s sodobno izkušnjo v mislih. Najpogosteje obiskana spletišča so prikazana v obliki ploščic, katerih prikaz, vrstni red in obnašanje lahko v celoti spremenimo. Enako prilagodljiva je animacija v ozadju. Uporabniški vmesnik je skorajda povsem skrit. Razen vnosne vrstice, ki čaka bodisi na spletni naslov bodisi na iskani pojem, drugih elementov ne vidimo, vse dokler se ne pokaže potreba po njih. Dodatne zmožnosti se tu in tam prikažejo na vrhu zaslona, zavihki pa so umeščeni na dno. Delo z zavihki je odlično. Sorodna, z istega spletišča in v samostojnih zavihkih odprta vsebina je združena in označena z isto barvo.

Med drugimi zmožnostmi velja omeniti način Turbo, ki obiskana spletišča pred prenosom stisne. Med spletnim brskanjem s šibkejšo povezavo je razlika precej opazna. Brskalnik Yandex podpira dodatke, pisane za Opero in Chrome. Čeprav je ruski izdelek trenutno na voljo šele v različici Alpha, gre za solidno zloščeno kodo, ki jo velja preizkusiti.