Preroštvo ali zmota?

Hewlett-Packard je konec poletja šokiral javnost z napovedjo, da namerava svoj oddelek za osebne računalnike izločiti ali celo prodati, opustiti pravkar predstavljene tablične računalnike in bolj kot doslej družbo usmeriti v poslovno računalništvo. To so podkrepili z napovedjo nakupa družbe Autonomy. Mesec dni po objavi se prah ni prav nič polegel, poteza pa je deležna več kritik kot pohval. Tudi če ima vodstvo skupaj z nadzorniki vpogled v čudežno kristalno kroglo za napovedovanje prihodnosti, kar bi morda opravičilo take odločitve, jim ta hip le malokdo verjame.

Zakaj bi se podjetje, ki sodi med največje (morda je celo največje) računalniške družbe na svetu in ga kriza ob dobrih poslovnih potezah ni prizadela tako zelo kot tekmece, odločilo za tak korak, ki čez noč opušča nekatere na prvi pogled uspešne in perspektivne programe? Zakaj bi se bolj usmerilo v poslovno računalništvo, če pa je kriza pokazala, da poraba v poslovnem svetu okreva počasneje kot pri potrošniških izdelkih?

Poskusimo pogledati najprej z druge strani. Kaj preostane podjetju, ki je na vrhu? Zlobni bi sicer dejali, da samo pot navzdol. V resnici je pravi odgovor najbrž ta, da skušajo narediti nekaj drugače, dokler je to še mogoče. Teoretično gledano je to res najbolje narediti na vrhuncu. Kot, na primer, odločitev uspešnega športnika, da konča kariero, ko je na vrhu.

Pa vendar v poslovnem svetu ni prostora za romantične poteze, temveč predvsem za pragmatične odločitve. Sploh v družbi HP, ki je, morda celo bolj kot drugod, predvsem stroj za ustvarjanje profita. To priznava in poudarja tudi sam predsednik družbe Ray Lane, ki s tem daje vedeti, da šteje le velikost marže in donosnost na vloženi kapital. Kako drugače, kot denimo v Applu ali Googlu, pa čeprav se znajo tam pohvaliti s še boljšimi rezultati.

HP se torej skuša taktično preusmeriti na drugo področje. Kot velik in težek tanker, ki želi spremeniti smer. Podobno kot na morju mora biti taka poteza dobro premišljena, a odločna. Po odločitvi ni popravnega izpita. V primeru HPja bi morali biti cilji jasni in za javnost, predvsem vlagatelje, nedvomno sprejemljivi, zanimivi. Glede na to, kako so se tega lotili v HPju, bi težko zatrdili, da jim je to uspelo.

Poglejmo najprej prvo odločitev, ki po uradni plati navaja, da želijo oddelek za osebne računalnike izločiti v samostojno družbo. Kaj bi s tem dosegli? Če ostane lastništvo enako, poslovni rezultati še vedno vplivajo na rezultate mame. Najbolj se zdi logičen scenarij, kjer bi bil to le prvi korak za morebitno odprodajo celotnega posla, tako kot je IBM pred leti enak oddelek prodal Lenovu. Danes to ocenjujejo kot pametno potezo, čeprav to tedaj ni bilo videti.

Toda zakaj zdaj, ko se je HP kljub krizi pri prodaji osebnih računalnikov zelo dobro odrezal, pridobil tržni delež? Ko je zopet številka ena na svetu? Po tem, ko je pred desetimi leti za velik denar kupil tedanji Compaq in dolga leta močno garal, da je ta vložek povrnil. Zaslužek na prodani računalnik morda res ni velik, vendar za podjetje predstavlja velikanski denarni tok, kar zopet ni povsem brez pomena. Predvsem pa, zakaj bi bilo kaj bolje, če bi bilo tako podjetje ločeno, a v večinski lasti?

Morda je pač prevladalo mnenje, da so PC in njegovi derivati v zatonu. Toda zakaj potem tako radikalna druga poteza? Opustitev tablic, pametnih telefonov in morda celo samega operacijskega sistema WebOS? Tega, ki so ga še nekaj mesecev prej predstavljali kot osrednjo strategijo in celo napovedovali, da bomo WebOS videli na osebnih računalnikih. Če nič drugega, je HP pri tako hitrem zasuku v nasprotno smer postal neverodostojen. Ali je res le nekaj tednov (slabe) prodaje tablic dovolj za oceno, da iz tega ne bo nič? Ko so znižali cene, je TouchPad postal eden najbolj iskanih izdelkov v spletu. Ali ni morda le to, da so postavili napačno ceno?

Prav ta poteza je uvod v še en vidik celotne zgodbe. Te poteze je povlekel sam Leo Apotheker, sedanji glavni direktor, ki je prišel iz družbe SAP, kjer poznajo le računalništvo za poslovni svet. Najbrž ni treba posebej vprašati, ali verjame v trg izdelkov za široko potrošnjo. A kaj, ko je to prepričanje ravno nasprotno od številnih drugih podjetji, ki se skušajo ravno zdaj pojaviti na področju potrošniških izdelkov, pa imajo precej manj izkušenj z njim kot HP. Mar so vsi drugi v zmoti?

Potrditev, da gre za nekakšno enostransko, morda celo individualno potezo, lahko najdemo v hkratni odločitvi za družbo Autonomy. Podjetje, ki ima sicer zanimive izdelke, a je še daleč od tega, da bi bilo samo po sebi dokaz, da lahko omogoči pričakovani skok prodaje. Sploh pa Autonomy ne more biti neki adut, ki bi omogočal HPju preskok v isto ligo kot SAP, Oracle in Microsoft. Kvečjemu je to lahko prva, čeprav precej draga poteza, ki ji bodo morale slediti druge. Kaj pa, če se bo izkazalo,da prav tu HP nima zadosti izkušenj?

Vse skupaj nakazuje, da je to le prvi korak. Če bi nekoliko špekulirali, bi lahko zapisali, da je HP dal trgu vedeti, da je pripravljen nekaj prodati, da bi potem lahko kupoval naprej. Toda koga in s kakšnim ciljem? Ali morda merijo na nakup družbe SAP? Kaj lahko od takih potez pričakujejo delničarji?

Prav na tem področju je HP že doslej naredil preveč napak. Mirno bi lahko vse skupaj zamolčali, v miru pripravili scenarije, potegnili prave poteze in s tem najbrž ohranili zaupanje vlagateljev. Namesto tega so v javnost prišli samo z namerami. Nekaj so sprva samo napovedali, potem čez nekaj dni zgodbo nekoliko obrnili, zdaj pa že omenjajo, da bodo PC oddelek izločili le, če se bo izkazalo za primeren korak. Med delničarje so s tem vnesli zmedo in strah. Celo analitiki menijo, da bo HP s takimi potezami kvečjemu zmanjšal vrednost celotne tržne znamke, razen če nima v klobuku res skritega zajca.

V časih, ko se veliki izdelovalci predstavljajo kot ponudniki celovitih rešitev (spletnih storitev, operacijskih sistemov, mobilnih naprav, osebnih računalnikov, strežnikov, svetovalnih storitev), se zdi obratna strategija, usmeritev le na eno področje, milo rečeno zelo drzna. Sploh za nekoga, ki tako iskano širino ponudbe že ima. Je že res, da je včasih najtežje obdržati tisto, kar že imaš.

"Kaj preostane podjetju, ki je na vrhu? Zlobni bi resda dejali, da samo pot navzdol. V resnici je pravi odgovor najbrž v tem, da skušajo narediti nekaj drugače, dokler je še mogoče."