Previdno v nove čase

Nič ni več tako, kot je bilo. Videti je, da sta gospodarska kriza in kulminacija (pretiranega) navdušenja na številnih področjih streznili tako ponudnike kot potrošnike izdelkov in storitev. Napovedi kažejo, da so marsikje pričakovanja zdaj precej manjša kot pred letom dni. Toda tam, kjer nastajajo nova pravila, so tudi izjeme, ki jih potrjujejo - tablični računalniki kar naprej dokazujejo, da ljudje brez novih "igrač" pravzaprav ne znamo živeti.

3.10.

Ali se navdušenje nad družabnimi omrežji po dolgih letih rasti končno zmanjšuje? Sodeč po raziskavi družbe Forrester, se je letos v ZDA število aktivnih udeležencev v forumih, blogih in večpredstavnih storitvah zmanjšalo glede na leto 2009, prvič v zgodovini družabnih omrežjih. Skupno tako v omrežja prispeva le še 23 %, lani pa 24 % prebivalcev ZDA. Najbolj so se ohladili "kritiki", tisti, ki komentirajo skoraj vse, kar objavljajo drugi (padec s 37 % na 33 %), "zbiralci informacij" so se zmanjšali za 2 %, "gledalci" pa za 5 %. Očitno je, da so se nekateri naveličali hitrega tempa, ki ga zahtevajo družabna omrežja. Zanimivo pa je, da kljub temu ta še vedno privabljajo veliko novih članov.

12.10.

Vse kaže, da se potrošniki odločajo za 3D televizorje bolj poredko, kot so predvideli izdelovalci. Nedavna raziskava družbe DisplaySearch je razkrila, da so visoke cene in pomanjkanje ustreznih vsebin večinoma prepričale v čakanje na boljše razmere. Kljub temu da so 3D televizorji široko dosegljivi, bodo po sedanjih projekcijah dosegli komaj 2 % celotne prodaje v letošnjem letu. Še bolj presenetljiv je podatek, da v Evropi v večini držav prodajo več televizorjev kot ustreznih pripadajočih očal, kar pomeni, da 3D funkcijo kupci kupujejo bolj "na zalogo". Toda avtorji raziskave menijo, da se utegne to hitro spremeniti, ko bodo izdelovalci cene pripeljali bliže tistim, ki veljajo za običajne televizorje primerljive velikosti. DisplaySearch navaja, da bodo do leta 2014 3D televizorji predstavljali že 41 % vseh novih prodanih izdelkov.

28.9.

Odprtokodni izdelki so najbrž res najlepši odsev demokracije na področju razvoja programske opreme, vendar v svojem bistvu nosijo tveganje, ki mu pravimo vejenje (angleško: forking). To lahko pripelje do razhajanj, v končni fazi tudi manjše medsebojne združljivosti. Da ne gre zgolj za teorijo, je pokazala nova skupina z imenom Document Foundation, ki s svojim izdelkom LibreOffice predstavlja novo vejo najbolj znanega pisarniškega paketa OpenOffice.org. Glavni razlog za novo smer je to, da je Oracle, novi lastnik Suna, ohranil last nad blagovno znamko OpenOffice.org, kar je mnogim zvišalo pritisk do stropa. Oracle se na področju odprte kode res obnaša kot slon v trgovini s porcelanom: ukinili so podporo OpenSolarisu, vprašljiva pa je tudi podpora odprtim izdelkom, kot sta odprtokodna java in baza MySQL. Avtorji paketa LibreOffice so javno pozvali, naj Oracle podari blagovno znamko skupnosti in se celo pridruži novi pobudi, vendar je zdaj odgovor korporacije suhoparen: uradno bodo še naprej podpirali le OpenOffice.org.

8.10.

Tudi pri Microsoftu ni več tako, kot je bilo. Krizni časi so razkrili marsikatero zgrešeno potezo v preteklih letih. Ena takih je bilo, denimo, podjetje Massive, ki je razvilo sistem za oglaševanje v igrah, za katerega naj bi leta 2006 odšteli med 200 in 400 milijoni dolarjev. Microsoftovi partnerji pa se niso strinjali s ponudbo in novim lastnikom ter večinoma razvili lastne sisteme oglaševanja. Rezultat: Microsoft bo Massive, kot kaže, zaprl. Podobno so lani prodali drugo podjetje za spletno oglaševanje Razorfish, kupljeno v časih, ko je bilo videti, da je prihodnost računalništva predvsem v oglaševanju.

10.10

Zgrešene poteze začenjajo čutiti tudi zaposleni, s prvim možem na čelu. Steve Ballmer bo letos prejel 1,34 milijona dolarjev plače, kar je sicer več kot leta 2009, vendar precej manj od tega, kar bi po načrtih lahko prejel - nekaj več kot 2 milijona ameriških zelencev. Mnogi to pripisujejo neuspehu s telefoni Kin, pravkar predstavljeni Windows Phone 7 pa utegne za karizmatičnega vodjo postati zadnja priložnost. Na udaru so tudi zaposleni - od leta 2013 dalje bodo morali začeti tudi sami prispevati k zdravstvenem zavarovanju, medtem ko je v preteklosti za to v celoti poskrbela korporacija.

2.10.

Tržni analitiki so že od samega začetka opozarjali, da med poplavo brezplačnih storitev marsikateri ne bo uspelo dolgoročno preživeti. Kaže, da se zdaj začenja odvijati ta scenarij, vse več je storitev, ki ji dobesedno ukinjajo ali pa spreminjajo med plačljive. Lep zgled je priljubljena spletna storitev Xmarks, ki omogoča sinhronizacijo zaznamkov med več brskalniki in računalniki. Čeprav je celo bolj priljubljena od storitev, vgrajenih v brskalnike Chrome in Firefox, avtorji preprosto niso našli poslovnega modela, ki bi omogočil preživetje. Sprva so napovedali, da ga bodo v začetku leta 2011 povsem zaprli, zdaj pa kaže, da so našli kupca, vendar bo storitev bržkone le plačljiva. Kdo je naslednji?

5.10.

Kljub temu da so postala poročila o zlorabah, vdorih in virusih del vsakdanjega dogajanja, je novi črv Stuxnet pognal strah v kosti strokovnjakov, zlasti v Evropi. Črv, ki je s kombinacijo različnih napadov in ranljivosti okužil nekaj deset tisoč računalnikov v Iranu in med drugim tudi tiste v njihovi edini jedrski elektrarni, po mnenju evropskih strokovnjaku zahteva nove obrambne ukrepe, na katere svet večinoma še ni pripravljen. Avtorji so, kot kaže, v Stuxnet vložili kup časa in denarja, kar doslej pri "doma vzgojenih" črvih ni bilo tako očitno. Zanimivo pa je, da je reakcija na Stuxnet v ZDA povsem drugačna - tam ga obravnavajo zgolj kot še eno od oblik internetnih črvov. Le zakaj se počutijo tako varne?