Prevlada pameti
Če se danes namenimo v tehnične trgovine po nakup sodobnega televizorja, bomo kaj hitro opazili, da nas trgovci zalagajo predvsem s pametnimi (in temu ustrezno dražjimi) modeli. Preverili smo, kakšne novotarije nam na področju pametnih televizorjev prinaša modelno leto 2013.
Televizorji z letnico izdelave 2013 so skoraj vsi po vrsti pametnjakoviči. Znajo se povezati v internet in poganjati najrazličnejše aplikacije ter dostopati do vrste spletnih storitev. A za razliko od preizkusa, ki smo ga v Monitorju opravili lani, letos ne bo v ospredju pregled funkcionalnosti pametnih vmesnikov, temveč se vračamo h koreninam. Tokrat v skupno oceno največ šteje dober prikaz slike, še več, kombinacija prikaza vsebin standardne in visoke ločljivosti ter malenkost tudi predvajanje premikajočih se slik v treh dimenzijah.
Prva zanimivost tokratnega preizkusa je že ta, da so nam vsi izdelovalci, brez izjeme, poslali na test le televizorje z LED osvetlitvijo matrike zaslona. Plazemski televizorji so očitno na poti v zgodovino in to je pravzaprav škoda, saj so imeli kar nekaj odlik, posebno ko je govor o kakovosti slike. A vsekakor se ne dogaja prvič, da se mora z nekega vidika superiorna tehnologija umakniti drugi, ki je navadno cenejša in izdelovalcem omogoča večje zaslužke. Roko na srce tudi ne smemo biti preveč razočarani, saj so tudi televizorji z zasloni na tekoče kristale, ki jih osvetljujejo diode LED, v zadnjih letih nadvse napredovali in se danes lahko pohvalijo z zelo dobro sliko.
Druga posebnost tega testa pa je ta, da so nam prodajalci televizorjev zvečine zaupali v preizkus le modele, ki sodijo v višji srednji ali visoki razred teh naprav. Večina je tako presegla ceno evrskega tisočaka, mi pa smo prepričani, da aktualna prodaja na trgu ne odseva podobnega stanja. Še več, menimo celo, da se proda bistveno več televizorjev po ceni okoli 500 evrov. Žal tudi po našem pozivu, naj prodajalci svoj nabor dopolnijo s cenejšimi izdelki, tega niso storili.
Z našega vidika zato težko ocenimo, kako se bo obnašal vstopni ali srednji razred televizorjev posameznega izdelovalca, saj je vanj vgrajena drugačna tehnologija, ki vsekakor ni primerljiva z vrhunskimi komponentami velikanov, ki stanejo poltretji ali celo tri evrske tisočake. Pri cenejših izdelkih morajo namreč izdelovalci poseči po več kompromisih, ki seveda še kako pomembno vplivajo na kakovost prikazane slike in uporabniško izkušnjo. Slabše matrike, manj zmogljiva elektronika in osvetlitev, slabši daljinski upravljavci ter krnjenje nekaterih funkcij namreč v praksi vedno pustijo vidno negativne posledice.
Nič ne de, preizkusili smo televizorje, ki smo jih dobili v laboratorij. Dobra stran dražjih modelov je vsaj ta, da je večina sposobna prikazati zelo lepo sliko, nad čimer se ne moremo pritoževati. Večina tokrat preizkušenih televizorjev je bila opremljena z najnovejšimi matrikami IPS in osvetlitvijo LED, ki naredi te televizorje zelo primerne za uporabo v svetlih prostorih (oziroma prostorih z veliko dnevne svetlobe), saj visoka svetilnost pripomore k prikazu dobre slike v teh razmerah. Visoka svetilnost je zaželena tudi v primeru, ko televizor prikazuje 3D sliko, saj je sama slika za uporabnika zaradi uporabe očal nekoliko temnejša, a več o tem v nadaljevanju. Na drugi strani visoka svetilnost v navezi z močnim kontrastom lahko postreže tudi z zrnato sliko na nekaterih grobih barvnih prehodih, svetlo ozadje pa je največji izziv za prikaz črne barve. Prav zato lahko pri večini takih televizorjev, praktično pri vseh modelih z robno osvetlitvijo, govorimo o sprejemljivih in ne odličnih prikazih črne barve. Nižanje svetilnosti ob ogledu filmov v temnem prostoru pa tudi te televizorje kljub vsemu postavi v povsem novo luč.