Pridanič, spletni tatič

V zadnjih nekaj letih sem v spletu gotovo kupil več sto različnih izdelkov. Največ seveda tehnike, pa obleke, vitamine, pohištvo, celo gradbeni material. Sosedje mi hudomušno očitajo, da s toliko nakupi pomembno prispevam k poslovanju Pošte, ki dostavi večino naročenih dobrin. Četudi sem že imel opravka z reklamacijo, zaenkrat nimam slabih izkušenj.

Tuji trgovci so zagotovo korak pred domačimi trgovinami, ob reklamaciji poskrbijo za brezplačno vračilo, izdelke manjše vrednosti pošljejo znova. Osvežimo si spomin: slovenska zakonodaja, tj. zakon o varstvu potrošnikov, natančno opredeljuje, da mora trgovec ob okvari pokriti vse stroške, ki bi nastali z vračilom, in zagotoviti ustrezen nadomestni del za čas popravila. Dobro je vedeti tudi to, da četudi reklamacijo prijavimo le teden dni pred iztekom, smo do rešitve upravičeni še eno leto. Žal pa zakon ali celo individualno mnenje Zveze potrošnikov trgovcu ne more naložiti upoštevanja omenjenih pravic, zato potrošniki pogosto ostanejo razočarani.

Nekega dne sem v nemškem oglasniku, podobnemu naši Bolhi, naletel na zanimiv oglas. 10 let star zvočnik, za večino bolj kot ne nezanimiv, a privlačen za nekoga, ki išče točno to. Sumljivo ugodna cena, informativno zapisan oglas in dovolj zgovorne fotografije so me prepričale, da sem napadel gumb »kontakt«. Priznam, da stvari, ki bi stala skoraj dva tisočaka, še nisem kupil brez zaledja znanih posrednikov, ki ponujajo zaščito kupca (eBay, Amazon, Paypal ipd). Prodajalec je bil ustrežljiv, zastonj je ponudil dostavo 50 kg težkega paketa in celo možnost vračila, če bi z nakupom ne bil zadovoljen. Seveda so mi, večnemu dvomljivcu, začeli utripati vsi možni alarmi. V glavi mi je odmeval stari rek, da če je nekaj prelepo, da bi bilo res, zelo verjetno res ni.

Odločil sem se preveriti, kako bi lahko dobil dodatno potrditev. Prodajalec mi je na mojo zahtevo poslal na svojih prsih slikano osebno izkaznico. Izkaznica je bila videti korektna, človeka sem našel tudi v družabnih omrežjih. Lik je torej resničen. Toda še vedno ne vem, ali je za računalnikom res on. Vseskozi me je motilo, ker ni želel poslati dodatnih slik in se je izogibal vprašanju o možnosti osebnega prevzema, za povrh je za nakazilo posredoval italijanski tekoči račun. Omenil sem mu, da on ne tvega nič, jaz pa tvegam, da bom brez denarja in brez zvočnika. Z osebnim prevzemom se ni strinjal, na lepe oči pa tudi ni želel poslati. Predlagal sem mu, da nakup na moje stroške speljeva prek eBaya. Potem sem obupal.

Policija pri reševanju teh prevar ni preveč uspešna, saj so storilci pogosto iz držav zunaj EU, dobro zakrivajo številko IP, pri »poslovanju« pa uporabljajo bančne račune nepovezanih oseb.

Odločil sem se, da zvočnik poiščem drugje. Najbolj seveda zaradi veselja, ki bi mi ga prinesel, a priznam, da tudi iz radovednosti, koga vse bom izbezal na plano. Zato sem oddal oglas in čakal. Takoj se je oglasil nekdo iz Anglije. Tudi on je imel kupon za brezplačno pošiljanje, strinjal se je tudi z osebnim prevzemom. Omenil sem mu previdnost, pa mi je prijazno odgovoril, da je prestar za takšne igrice in da mi bo po telefonu povedal svoj naslov in poslal sliko svojega potnega lista. Slike iz oglasa vedno preverim z Googlovim obratnim iskanjem in našel sem tri leta star oglas nekega drugega prodajalca iz Kanade. Ko sem mu to predstavil, se ni več oglasil.

Bil je tudi tretji ponudnik, ta je zbral slike iz različnih oglasov in po razkritju je tudi on obupal. Niti cene mu ni uspelo povedati. Iskanje po njegovem e-mailu je našlo namig na prevaro z oddajanjem stanovanja.

Vmes sem našel nekoga z Nizozemskega, ki je sprva odpisoval manj zainteresirano, a je vselej ustregel zahtevam. Še več, paket je bil je pripravljen dostaviti do mojega prijatelja, ki po naključju živi v isti državi, da bi preveril vsebino in izvedel menjavo. Vmes sva se slišala po telefonu in, ker je pri meni »položil« čisto vse teste, tudi avtentikacijo v živo, zvočnik že veselo brni v novem okolju.

A mi kljub temu ni dalo miru. Še naprej sem spremljal ponudbo in vnovič zasledil dražbo na eBayu, ki se je pred dnevi iztekla, in je objavljala tudi račun z dnevom nakupa. Oglas je imel iste fotografije, nižjo ceno in isto sliko računa, kot so bili ponujeni meni. Čez dva tedna so bili že trije oglasi z različnimi fotografijami, a s podatki iz istega računa.

Seveda ne morem z gotovostjo trditi, da so bili omenjeni prodajalci prevaranti. So pa najmanj močno sumljivi. Razumel bi, če bi bil to telefon, tablica, toda zvočniki niso tako razširjeni in so za povrh tudi dragi.

Bodite torej previdni, kadar kupujete rabljene stvari od fizičnih oseb. Preberite opozorila in nasvete, ki jih ponujajo oglasniki, izkoristite enostavne, a učinkovite metode, ki jih omogoča današnja tehnologija. Če kljub temu pride do neljubega dogodka, je dobro hraniti vso razpoložljivo dokumentacijo (e-poštna sporočila, fotografije, sliko oglasa, podatke o prodajalcu) in jih izročiti policiji. Ta v zadnjih dveh letih ugotavlja podvojitev spletnih prevar in je za izsleditev vezana na mednarodno policijsko sodelovanje. Pri reševanju teh prevar ni preveč uspešna, saj so storilci pogosto iz držav zunaj EU, dobro zakrivajo številko IP, pri »poslovanju« pa uporabljajo bančne račune nepovezanih oseb. Tudi uporaba osebnih dokumentov je vedno pogostejša, a so večinoma ukradeni ali ponarejeni, so mi še povedali na policiji in dodali, da tudi če jim uspe najti storilca, je za vračilo kupnine še vedno potrebna zasebna tožba.