Prihaja Android P - prilagodljivi robot

Maja nas je v zdaj že rednem ritmu pričakala javna preizkusna različica Androida P, ki jo je Google znova pokazal na svoji največji razvojni konferenci. Z dovolj sodobno napravo jo že lahko preizkusimo, pri tem pa se je Googlovim napravam zdaj pridružila še kopica izdelkov iz programa Android One.

Kot je že v navadi, nam Google pred poletjem ponudi javno razvojno različico (beto) novega rodu programske opreme za pametne mobilne naprave. Namenjena je predvsem razvijalcem, ki lahko v svojih aplikacijah uporabijo najnovejše programerske vmesnike in se tako pravočasno pripravijo na jesensko javno objavo. To je tokrat še posebej pomembno, saj se bo Android P verjetno širil hitreje, kot smo bili vajeni do zdaj. Googlu je namreč končno uspelo dovolj vplivati na izdelovalce naprav, da bo Android P najverjetneje kot prva nova generacija sistema v jeseni v številnih napravah in ne bo več omejen samo na Googlove Pixle (prej Nexuse). Razloga sta program Android One in projekt »Treble«, ki izdelovalcem omogočata, da svoje dodatke in aplikacije učinkovito ločijo od jedra in temeljnega sistema, ki ju redno vzdržuje in varnostno krpa sam Google. Program One, ki je bil sprva namenjen manj razvitim trgom, so kasneje sprejeli tudi izdelovalci najsodobnejših naprav, ki uporabljajo nespremenjen osnovni sistem. Tako lahko Android P preizkusimo na Pixlih prvega in drugega rodu in tudi na napravah Sony Xperia XZ2, Xiaomi Mi Mix 2S, Nokia 7 Plus, Oppo R15 Pro, Vivo X21, OnePlus 6 in Essential PH 1. Govori se tudi, da bo Google prav od vseh ponudnikov naprav z Androidom P zahteval, naj omogočijo nemoteno nameščanje varnostnih popravkov, neposredno iz izvora.

Ne le za Pixle, predogled je na voljo za večje število naprav različnih izdelovalcev.

Preizkušanje (skoraj) za vse

Lastniki naprav Pixel lahko pristopijo k preizkusnemu programu nadvse preprosto. Na spletni strani (google.com/android/beta) se je treba zgolj strinjati s pogoji in čez nekaj časa bomo deležni samodejne sistemske nadgradnje, ki nam bo namestila preizkusno različico P in pri tem ohranila vse naše nastavitve. Pot nazaj pa ni tako preprosta, saj bi morebitna vrnitev na stabilni Oreo zahtevala izbris vseh naših nastavitev in datotek. Res pa se bo sistem precej dobro obnovil sam, saj se številne nastavitve in aplikacije varnostno kopirajo v Googlov oblak (če smo to vklopili). Kljub temu preizkušanje P zahteva določeno mero pustolovstva in ni primerno za vsakogar, še posebej, če nimamo rezervne naprave za vsakodnevne nujne potrebe.

Na drugih napravah namestitev ni tako preprosta. Preverili smo izvedbo na Nokii 7 Plus, kjer se je bilo treba najprej prijaviti na spletni strani Nokie s številko IMEI, ki enolično določa napravo. Zatem nam stran omogoči prenos sistemske nadgradnje kot datoteke, ki jo moramo ročno namestiti v režimu obnove (recovery sideload). Čeprav so navodila natančna, je to delo za zelo izkušene uporabnike in še zdaleč ni tako preprosto kot pri Pixlu. Hkrati Nokia 7 Plus še ne ponuja vseh novotarij, ki jih lahko že vidimo na Googlovih napravah. Manjka npr. prilagodljiva raba baterije (Adaptive Battery, Nokia ima tu le Battery Manager). Ni povsem jasno, ali bo Google tudi pri Androidu P kakšno novost nekaj časa še ohranil zgolj za lastne naprave.

Google do končne objave novega Androida P (morda »Popsicle«?) obljublja še nekaj nadgradenj, ko se bo Pixel na vključene naprav namestil kot sistemska posodobitev (predvideni so še DP3 z zaključenim API ter DP4 in DP5). Ne bo pa na voljo mesečnih rednih varnostnih popravkov, ki pripadajo stabilni različici. Na koncu preizkusa se bo kot sistemska nadgradnja namestila tudi uradna različica Androida P (predvideno v tretjem četrtletju).

Prilagodljivost

Zadnje različice Androida ne prinašajo korenitih sprememb videza, je pa opazen stalni napredek pri uporabi prvin snovnega oblikovanja (Material Design), ki ga Google čedalje bolj uporablja pri vsej svoji programski opremi in storitvah. Precej več je nevsiljivih animacij, zaokroženosti, beline … Pri Googlovih napravah se tudi na vse več mestih pojavlja dodatna pisava (Google Product Sans, zaenkrat samo na Pixlih). Zelo opazne so po novem barvne ikone v nastavitvah in okroglo ozadje ploščic za hitre nastavitve iz vrstice z obvestili. Obvestila so spet nekoliko preoblikovana in bolj zračna.

Povsem preurejeno je tudi nastavljanje glasnosti. Stranska gumba, ki ju pozna večina naprav, zdaj prikličeta nov, stranski okvir, kjer vedno nastavljata le glasnost predstavnosti, razkrijeta pa tudi gumb, ki ciklično nastavlja režime zvonenja (običajno, samo vibracije, izključeno) ter gumb za vstop v podrobnejše nastavitve vseh glasnosti.

Ikone nastavitev so obarvane. Naprava pametno prilagaja porabo baterije in osvetlitev.

Vpliv Applovega iPhona X je navznoter zakopan v nastavitvah za razvijalce, saj P sistemsko podpira različne širine in položaje zarez (notch, pri Googlu cutout), zaradi njih je premaknjen tudi prikaz ure, ki je zdaj povsem levo. Bolj navzven opazni jabolčni vpliv pa je nov režim potez, ki je v preizkusni različici še opcijski in ga moramo najprej vključiti (Nastavitve > Sistem > Poteze / Settings > System > Gestures). Ko je vključen, na dnu ostane zgolj en, ovalen sistemski gumb. Gumb za seznam aplikacij povsem izgine, gumb nazaj pa se pokaže le še po potrebi. Seznam aplikacij zdaj prikličemo s kratko potezo navzgor, ki deluje kjerkoli. Dolga poteza razkrije zaganjalnik aplikacij. Ker je razlika v potezah majhna, terja novi sistem nekaj privajanja. Pixel ob tem ponuja na seznamu še novost, prilagodljiv dok petih najverjetnejših aplikacij, ki jih morda želimo pognati. To je le ena od funkcij samodejnega prilagajanja, ki jih prinaša P. Na Nokii se je vztrajno ponavljal le fiksen nabor petih ikon iz doka osnovnega zaslona. Morda ta pamet do nje še pride, morda pa bo spet nekaj časa samo za Googlove naprave.

Zaganjalnik je z dolgo kretnjo navzgor na voljo kjerkoli. Naprava se uči in na vrhu ponuja pričakovane aplikacije in akcije.

Aplikacije s seznama so odzivne, morda jim je npr. (pametno) označiti prikazano besedilo, za kasnejše kopiranje. S potezo navzgor lahko izbrano aplikacijo odstranimo iz pomnilnika, dolg pritisk na ikono v okroglem gumbu zgoraj pa prikliče meni, kjer izberemo razdeljen zaslon ali podrobnejše podatke o aplikaciji. Zaman pa bomo na seznamu iskali gumb, ki zapre vse mirujoče aplikacije. Sistem s tem verjetno dopoveduje, da zna sam bolje upravljati baterijo, kot bi to počeli z nenehnim ročnim zapiranjem vsega.

Ovalni gumb lahko s potezo desno uporabimo za hiter preklop med aplikacijami. Nadaljnje drsenje s prstom desno ali levo po listu po nedavno rabljenih aplikacijah, dvig prsta pa izbrano aktivira.

Nov pregled zadnjih aplikacij. Listanje je mogoče s potezo. V prikazu lahko označimo besedilo, pomaga nam povečava.

Preoblikovana vrstica z gumbi omogoča še nadzor zasuka. Če imamo izklopljen samodejni zasuk zaslona, se ob spremembi lege naprave v vrstici z gumbi desno prikaže animiran simbol, ki omogoča ročen preklop. Če ga ne uporabimo, sam izgine. Dokaj priročno.

Kot omenjeno, daljša poteza navzgor razkrije zaganjalnik aplikacij in tudi ta zdaj deluje kjerkoli. Spet pa ima Googlov Pixel posebnost: v zaganjalniku se pri vrhu prikaže seznam petih najverjetneje v tem trenutku zaželenih aplikacij in gumba za pričakovani dejavnosti. Naprava se namreč z rabo uči in nam ob določenih urah dneva vnaprej ponudi aplikacije in dejavnosti, za katere predvideva, da nas zanimajo (npr. »pokliči ženo«, »prikaži navodila za pot do cilja«, »počisti zasedeni prostor« in podobno).

Veliko navzven opaznih novosti Androida P temelji na stojnem učenju, ki se izvaja na sami napravi. S časom tako vedno bolje predvideva, kaj želimo storiti, in nam pri tem pomaga. Poleg povsem k uporabniški izkušnji usmerjenih novosti, pa strojno učenje pomaga tudi pri rabi baterije. Razvijalci Androida so se pri tem menda povezali s podružnico Deep Mind (prvi premagali človeka v igri go) in razvili metodo strojnega učenja, ki spremlja naše navade in prilagaja porabo na ravni posamezne aplikacije. Nekaterim tako ne dovoli, da bi bile v ozadju preveč potratne, druge spet čim dlje drži na varčnih jedrih procesorja. S takšnimi prijemi jim menda uspe znatno podaljšati trajanje baterije. Verjetno res, saj je na napravah, ki podpirajo vedno vklopljeni zaslon (Ambient Display), odstotek baterije zdaj vedno ponosno prikazan na dnu. Za preverjanje stanja baterije nam ni več treba zbujati naprave.

Podobno se uči tudi prilagodljiva osvetljenost zaslona (Adaptive Brigtness), ki se ne zanaša več zgolj na tipalo zunanje svetlobe, temveč upošteva tudi naše ročne popravke v preteklosti.

Zaslonske posnetke lahko urejamo.

Google je kar nekaj pozornosti posvetil manjšemu vznemirjanju uporabnika, saj je vseprisotnost in stalna raba pametnih mobilnih pri nekaterih že skrb vzbujajoča. Način »ne moti« je zdaj bolj prilagodljiv. Pri izklopljenem zaslonu lahko onemogočimo vse zvoke in prikaz obvestil o novostih, razen kritičnih. Katera so kritična, je spet bolj ali manj prilagodljivo. Popolno utišanje dosežemo tudi hipno, s tem da napravo obrnemo s hrbtom navzgor (funkcija Shush).

Nov nadzor glasnosti

Še prihaja

Google je na razvojni konferenci predstavil tudi nekaj novotarij, ki jih preizkusna različica, tudi na Pixlu, še ne ponuja. Tudi te gredo v smer zmanjševanja odvisnosti od pametnih naprav. Po svoje je kar nenavadno, da se ravno Google, ki je od čim večje rabe interneta in mobilnih naprav pravzaprav življenjsko odvisen, trudi z opozarjanjem o pretirani rabi. Če smo malo zlobni, lahko pripomnimo, da verjetno sami najbolje vedo, pri kako intenzivni rabi naprave je uporabnik za njih najkoristnejši, in se nadaljnje pretiravanje že negativno kaže pri izplenu od oglasov.

Prva novost je opozorilne narave. Nova nadzorna plošča (Dashboard) spremlja, koliko časa in za kakšne namene uporabljamo napravo, in nas s tem opozarja, kje morda pretiravamo. Korak naprej je časovnik (App Timer), ki posamezno aplikacijo po določenem času rabe lahko omeji. Njena ikona v zaganjalniku bo posivela in je ta dan ne bo več mogoče zagnati. Nastavitve časovnika seveda lahko sami urejamo in prepovedi tudi razveljavimo, a si s tem delamo medvedjo uslugo. Tretja novost je počitek (Wind Down), ki lahko vklopi nočno osvetlitev, ko se stemni, ob pričakovanem času nočnega počitka pa celoten prikaz posivi in vklopi režim »ne moti«. To naj bi uporabnike prepričalo, da napravo končno odložijo in se odpravijo spat.

Žal tudi še ni mogoče videti, kako se bodo na napravi obnašale »rezine« (Slices). To je nova storitev programerskega vmesnika, ki aplikacijam omogoča, da določene funkcionalnosti izpostavijo. Takšna rezina se potem lahko prikaže na različnih mestih, npr. pri zadetkih iskanja. Google je to ponazoril z iskanjem glasbenika, kjer je bilo poleg običajnih zadetkov mogoče videti tudi rezino aplikacije Spotify, ki je ponujala predvajanje njegove glasbe. Za uspeh rezin je torej kritično, da jih poleg Googla podpre tudi večje število razvijalcev aplikacij.

Razvijalci lahko posnemajo različne videze zareze na napravi.

Za konec

Čeprav Android P še ni povsem nared, se kaže kot zanimiva nadgradnja že zelo stabilne in preizkušene podlage. Večjih presenečenj ni pričakovati, so pa številne izboljšave zanimive in omogočajo še večjo prilagodljivost in prijaznost naprav.

Nedvomno pa bo največji pokazatelj uspeha Androida P hitrost njegove širitve. S sistemskimi novostmi in nekaj trdimi prijemi je Google odločen, da izdelovalce naprav prisili k rednejšim posodobitvam. A če nismo lastniki Pixla ali katere od naprav iz programa One, bomo verjetno morali pred obetom rednejših posodobitev kljub vsemu kupiti novo napravo.

Android »P«, drugi predogled

Izdeluje: Google

Na voljo: kot sistemska nadgradnja ali podoba za naprave Google Pixel in izbrane naprave Android One (Sony Xperia XZ2, Xiaomi Mi Mix 2S, Nokia 7 Plus, Oppo R15 Pro, Vivo X21, OnePlus 6 in Essential PH 1)

Splet: developer.android.com/preview

Za: Prilagajanje naprave.

Proti: Še nedokončano, primerno le za razvijalce in pustolovce.