Prikrita mobilna revolucija

Med današnjo vsesplošno norijo zaradi najnovejših pametnih telefonov in tabličnih računalnikov navadno ne opazimo še druge vrste mobilne revolucije, ki morda ni toliko v medijskem ospredju, pa bi si to zaslužila. Tista, ki se dogaja z združevanjem računalnikov in avtomobilov. Elektronika v vozilih že vrsto let narekuje tempo razvoja in doživlja neverjeten razvoj, zdaj pa prihajamo v neko novo fazo, ko bodo mobilne internetne storitve zelo pomembne med vožnjo in v povezavi vozilo-lastnik. Za večjo varnost, pa tudi večje udobje.

Računalniki, mobilni telefoni in avtomobili. Marsikdo bo dejal, da je to slaba kombinacija, tudi zato, ker mora biti voznik med vožnjo čim manj moten s strani najrazličnejših naprav, osredotočen na okolico in dogajanje na cesti. Pa vendar najdemo še bistveno več primerov, ko računalniška tehnologija pravzaprav povečuje aktivno in pasivno varnost voznika in sopotnikov.

Današnji avtomobili imajo v resnici vgrajen cel niz računalniško vodenih podsistemov, tako da nekateri napol v šali trdijo, da imajo več kablov in čipov kot mehanskih sestavnih delov. Od vodenja delovanja motorja do sistemov za nadzor nad voznimi razmerami in stanjem vozila. Lep zgled je sistem ESP, ki povečuje stabilnost vozila na spolzkih podlagah oziroma v mejnih razmerah.

To pa je šele začetek. Izdelovalci v nekatere dražje in bolje opremljene avtomobile že vgrajujejo sisteme, ki ob pomoči računalniškega vida in drugih tipal opozarjajo voznika na spremembo voznega pasu, prihajajoča vozila v mrtvem kotu ogledal ali pa celo na to, da je voznik utrujen in je nevarnost, da zaspi in s tem povzroči katastrofo.

Toda vsi ti računalniki so bili doslej prikriti, pač sestavni del neke opreme, daleč od našega vsakdanjega dojemanja računalnikov in mobilnih naprav. A to se zdaj hitro spreminja. Začelo se je s predvajalniki MP3 in danes skoraj ne najdemo modela, ki ne bi imel vtičnice USB ali celo priključka za priljubljene Applove mobilne naprave.

To pa je šele začetek. Sodeč po tem, kar se kuha v razvojnih oddelkih avtomobilskih družb, bodo vozila že v bližnji prihodnosti postala enakopraven član osebnega računalniškega omrežja, povezanega prek internetnih povezav. Pa pri tem ne mislimo zgolj integracije med navigacijskim sistemom ali večpredstavnim predvajalnikom ter internetnimi storitvami.

Volvo je, denimo, napovedal, da bo v vse modele od leta 2012 naprej lahko vgradil tehnologijo Volvo on Call, ki jo je nedavno temeljito prenovil in povezal z mobilnimi telefoni. Ob pomoči telefona Apple iPhone ali Android bo tako mogoče najti avto, ko smo pozabili, kje smo ga parkirali, odpreti ali zapreti vrata in šipe na daljavo, vklopiti gretje vozila pred odhodom v službo na mrzlo jutro. Na zaslonu telefona bomo lahko pregledovali stanje vozila, tekočin, napak v delovanju, spremljali vsa gibanja vozila v zadnjih 40 dneh, seveda pa tudi prejemali obvestila o sproženem alarmu. Pravi pravcati daljinski upravljalnik za avto torej.

Pa Volvo, ki je sicer znan kot pionir pri izrabi novih tehnoloških dosežkov, še zdaleč ni edini. Toyota je ubrala rahlo drugačno smer in bo skušala med lastniki vozil vzpostaviti družabno omrežje Toyota Friend. Po eni strani naj bi izmenjevali izkušnje in nasvete med vozniki, obenem pa prek istega omrežja posredovali podatke o bližanju servisnega pregleda, stanju vozila in še čem. Zanimivo, da je osnova za vse skupaj spletna storitev Salesforce.com oziroma modul Salesforce Chatter. Storitev bo sprva namenjena zlasti lastnikom električnih in hibridnih vozil. Ena najlepših zamisli je, da bo znal tak avto sam poslati sporočilo in lastnika opozoriti, da bi bilo dobro napolniti akumulatorje, ko bo zaloga premajhna.

Pravcato navdušenje nad zmožnostmi računalniških, mobilnih in internetnih tehnologij so v zadnjih mesecih pokazali v nemškem Volkswagnu, kjer načrtujejo nekaj, čemur pravijo "valeči se računalnik" (rolling computer). Šli naj bi tako daleč, da bo avto sam znal prepoznati napako, predlagati rešitev, preveriti razpoložljivost rezervnega dela in celo najti najbližjo servisno delavnico. Kako resno so se tega lotili, kaže to, da so dosedanji interni IT oddelek pritegnili k snovanju poslovnih strategij načrtovalcev storitev v vozilih, doslej pa so skrbeli le za zaledne procese.

Podobno se dogaja tudi v drugih avtomobilskih hišah, kot so General Motros, Ford, Renault in drugih. Rezultat teh dejavnosti so številne namenske aplikacije za iPhone in Androide, ki so daleč od zgolj reklamnega pomena. Postati želijo sestavni del uporabniške izkušnje, pa naj gre za vozilo ali mobilni telefon. Hkrati je to pametna poteza tistih, ki so že dojeli, da je upravljanje sveta prek mobilnega telefona bržkone način, ki bo še povsem "naraven "za mlajše generacije, tiste, ki so pripravljene za to tudi primerno (pošteno) plačati.

Če dobro razmislimo, so mobilne naprave in internetne povezave v vozilu še nerazkrit potencial za cel niz zanimivih in koristnih storitev. V ZDA, denimo, že eksperimentirajo s tako imenovanimi koncepti crowdsourcinga, torej posredovanja podatkov iz množic, ki omogočajo napovedovanje določenih dogodkov. Zanimiva je zamisel, da ob veliki koncentraciji voznikov na posameznem področju in počasnem premikanju lahko sklepamo na gnečo in zastoje, druge udeležence pa lahko obveščamo tako rekoč v realnem času.

Če za določene dejavnosti, denimo prepoznavo okolice z računalniškim vidom, ni dovolj procesne zmogljivosti ali vseh potrebnih podatkov, lahko prek internetne povezave s tem zaposlimo zaledne strežnike, na zaslonu v vozilu pa, denimo, vidimo rezultat kot opis kraja, kjer smo, s podatki o zanimivostih, aktualnih dogodkih, napotkih za dosego cilja. Vse v domala realnem času in brez pretiranega stiskanja po zaslonu, kar lahko moti vožnjo.

Internetno tehnologijo v avtomobilih torej šele spoznavamo, nedvomno smo šele na začetku tega, kar nas čaka. Pomembno pa je, da bodo v tej zgodbi aktivno vlogo bržkone igrale mobilne naprave, ki niso del opreme vozila, temveč jih lahko uporabimo še za cel niz drugih stvari.

Zanimivo, da je večina prej omejenih novosti zasnovana na obstoječih in celo že preverjenih tehnologijah. Nič kaj takega, kar bi bilo treba še "odkriti". Le zložiti je treba v celoto. Pravzaprav se človek celo vpraša, zakaj se to že ni zgodilo doslej, saj so izdelovalcem vse prvine že na voljo. Odgovor je najbrž v tem, da so se tega v preteklosti pogosto lotili izdelovalci avtomobilov, ki ne razumejo prav pretirano zabavne elektronike, ali pa računalniška podjetja, ki ne razumejo avtomobilov. Danes razlike izginjajo.

.

"Če dobro razmislimo, so mobilne naprave in internetne povezave v vozilu še nerazkrit potencial za cel niz zanimivih in koristnih storitev."