Primat s štirimi jedri

Konec lanskega poletja smo dobili na preizkus Asusovo hibridno tablico, model EEE Pad Transformer. Takrat smo bili nad napravo navdušeni, a so v Asusu že kmalu napovedali naslednika, model Transformer Prime. Tega smo preizkusili tokrat.

Poglavitna prednost tablice je seveda ostala enaka - gre za hibridno napravo, ki jo lahko uporabljamo kot majhen prenosnik oziroma netbook, po potrebi pa enostavno snamemo zaslon, ki deluje kot samostojna tablica, po zgledu iPada ali Samsungovega Galaxy Taba.

Največja prednost je seveda vključitev navadne fizične tipkovnice, zaradi katere je Transformer bistveno bolj pripraven za vse, ki želijo na tablici tudi kaj več napisati. Zelo pomemben je tudi dodatni akumulator, ki je vgrajen v tipkovnico, zato kot prenosnik po besedah izdelova zdrži kar 18 ur, kot samostojna tablica, torej brez tipkovnice, pa 12 ur. To so zavidanja vredni rezultati, čeprav so po naših izkušnjah nekoliko pretirani - zgolj kot tablica se nam zdi, da bi v navadnih razmerah akumulator zdržal okoli deset ur. Če uporabljamo samo tablico in nam zmanjkuje energije, jo lahko priključimo nazaj na tipkovnico, električna energija pa se bo prenesla iz tipkovnice v tablični del - odlično premišljeno. Še posebej, ker nam programska oprema v spodnjem desnem kotu lepo prikazuje, kako "energija teče".

Fizično je naprava torej podobna predhodniku, je pa manj plastična, ohišje je zdaj iz brušenega aluminija. To je takoj tudi pomanjkljivost, kajti aluminij je očitno (pre)mehak. Že po nekaj minutah uporabe na leseni mizi je tablica ostala z nekaj praskami. Novinec je nekaj milimetrov tanjši od predhodnika (8,3 namesto 13 mm), centimeter pa je pridobil v širino. Kljub temu je zaslon enako velik, po diagonali meri 10,1 palca. Tako kot Apple iPad.

Gre za odličen zaslon z ločljivostjo 1280 × 800 pik (oziroma 149 pik na palec). Ima t. i. Super IPS+ matriko, steklo pa je trdo, znamke Gorilla Glass (spet, kot iPad). V praksi se odlično obnese, barve so izredno žive, a hkrati pravilne, ko programsko vključimo način "IPS+" (karkoli naj bi že to pomenilo), pa postane še posebej svetel. Po svetlosti in kakovosti je zaslon sicer primerljiv tistemu na iPadu(2). Tudi tipkovnica je dobra, tipke so seveda nizke in ploščate, a je občutek med tipkanjem glede na velikost soliden. Pohvalimo lahko tudi kup specifičnih tipk, denimo tipki za iskanje in vrnitev na domači zaslon (Home).

Eden največjih očitkov Applovi napravi je pomanjkanje vmesnikov, kjer so naprave z Androidom v prednosti, Transformer pa seveda ni nobena izjema. Tako imamo na sami tablici režo za pomnilniške kartice MicroSD, poleg lastnega priključka za napajanje pa je na voljo še vmesnik MicroHDMI, za priklop na televizor. Poleg tega ima še tipkovnica režo za bolj razširjene kartice SD in navaden vmesnik USB. Tu je sicer glede na predhodnika nazadovala, saj je imel slednji dva USBja. Kljub temu se nam zdi uporabno, da lahko na napravo neposredno priključimo zunanje diske, USB ključe in podobno, brez težav delujejo tudi računalniške miške. Pri opremi omenimo še dve kameri, sprednja je namenjena video klicem in zmore ločljivost 1,3 milijona pik, zadnja pa kar 8 milijonov pik, dodali pa so tudi majhno bliskavico.

Veliko sprememb je tudi skritih očem. Največja je uporaba nove generacije vezja Nvidia Tegra, gre za tretjo različico procesorskega nabora. Predhodnik je uporabljal dvojedrni procesor Tegra 2, sedanji pa ima kar štiri jedra; torej je to prva štirijedrna naprava s procesorji tipa ARM na trgu (druga pa bo menda iPad 3, marca ali aprila). Za malenkost se je zvečal tudi delovni takt, in sicer z 1 na 1,3 GHz, količina pomnilnika je pri tem ostala enaka, torej 1 GB. Pri predhodniku sta bili na voljo različici s 16 in 32 GB pogonom SSD, zdaj bomo izbirali med 32 in 64 GB (na preizkusu smo imeli manjšo različico). Glede na strojno zmogljivost je podatek o vzdržljivosti akumulatorja še toliko bolj impresiven.

Vključena so seveda vsa najpogostejša tipala, torej tipalo za orientacijo, žiroskop, elektronski kompas itd. Dodan je tudi modul GPS, nad katerim pa so se uporabniki že pritoževali. Glede na pisanje po spletu (in razstavljanje naprav) je težava v aluminijastem ohišju, ki ovira signale GPS. Težave lahko tudi sami potrdimo, saj potrebuje naprava bistveno predolgo časa, da dobi signal, kasneje pa se tudi hitro zgodi, da ga vmes izgubi. Za povezljivost sta na voljo brezžična vmesnika WiFi in bluetooth, ni pa 3G modema.

Poleg sprememb v strojni opremi je seveda velika novost tudi uporaba najnovejše različice operacijskega sistema Android. Na tablici je bil sicer izvirno nameščen Android 3.2, a se je po priključitvi v splet sam nadgradil na različico 4 (oziroma konkretno 4.0.3). Razlika v delovanju je vsekakor opazna - kar zadeva hitrost, stabilnost delovanja, predvsem pa usklajenost operacijskega sistema kot celote.

Ena izmed prednost Androida v primerjavi z iOS je tudi možnost različnih vtičnikov (widgetov), ki se na tablicah obnesejo še bolje kot na telefonih. Na desni strani je odprt menu do osnovnih nastavitev (povezljivost, svetlost zaslona itd.).

Na levi strani se vidi seznam nazadnje odprtih aplikacij, od tod jih lahko tudi hitro zapremo (čeprav sami nismo opazili potrebe za to).

Po videzu je nova različica sistema sicer praktično enaka prejšnji. Novosti je resda kar nekaj, najbolj nam je padla v oči sinhronizacija zaznamkov z brskalnikom Google Chrome. Novost je sicer tudi sistemska pisava (Roboto), možnost ustvarjanja map z aplikacijami, vgrajen urejevalnik fotografij itd. Še vedno pa je odlična sinhronizacija znotraj Googlovega ekosistema - ob prvi prijavi so se nam samodejno prenesle aplikacije, ki jih sicer imamo nameščene v svojem androidnem telefonu (tudi plačljive). Poleg že omenjenih zaznamkov se prenesejo tudi fotografije iz Picase, pa stiki iz Gmaila, pa Googlov koledar, uporabniki Google Music pa bodo deležni tudi svoje glasbe, ki se ob poslušanju iz oblaka prenese in shrani na tablico.

Še bolj kot nad opisanimi izboljšavami pa smo navdušeni nad silno hitrim in tekočim delovanjem novega sistema. Doslej smo pri vsaki androidni tablici, tudi prejšnjem Transformerju in Samsungovem Galaxy Tab 10.1, zapisali, da delovanje enostavno ni tako tekoče kot pri Applovem iPadu. No, videti je, da so ti časi minili. Novi Transformer namreč deluje enako hitro, odzivno in stabilno kot iPad. Ali je za to precej kriva nova različica operacijskega sistema ali dvakrat več procesorskih jeder (iPad 2 ima le dve jedri), pa pravzaprav niti ni važno - občutek je dober.

Za tablični Android smo nekoč zapisali, da se nam kljub vsemu zdi preveč grafično dodelan in nekoliko manj prijazen do uporabnika kot iOS. Da deluje, kot da bi bil videz pomembnejši od enostavnosti dela. To načeloma še vedno drži, kljub temu pa se vmesnika hitro navadimo. Takrat z napravo delamo popolnoma enako hitro in enostavno kot z jabolčno konkurenco.

Tablica pa vendarle ni popolnoma brez napak. Najbolj nas je zmotila razporeditev teže, saj je tipkovnica prelahka glede na zaslon (oziroma tablični del). Zaradi tega se tablica rada zaziba nazaj, sploh ko začnemo s prstom šariti po zaslonu. Zaradi tega je napravo praktično nemogoče odpreti z eno roko, saj je tečaj zaslona enostavno pretrd, oziroma je tipkovnica prelahka, da bi obstala na mizi. Druga težava sta nogici na zadnji strani naprave, ki sta pretrdi in premajhni, tako se naprava na gladki površini med uporabo prehitro premakne.

Septembra smo pri preizkusu prvega Transformerja zapisali, da je Asus zadel žebljico na glavo in da gre za prvo tablico, ki ponuja nekaj več kot Applov iPad. Nova generacija tablice, seveda skupaj z novo generacijo operacijskega sistema, dobre vtise le še potrdi. Resda ni popolna, a je med androidnimi tablicami za naše pojme najboljša, brez težav se kosa tudi z glavnim jabolčnim tekmecem.

Odločitev za eno ali drugo pa vendarle ni tako enostavna. Applova naprava je še vedno v prednosti po številu in kakovosti aplikacij, sploh ker je na Androidu zaenkrat še malo aplikacij, ki bi bile prilagojene večjim zaslonom tablic. So pa pokrite vse najpotrebnejše funkcionalnosti (pisarniški paketi, predvajanje glasbe in videa, branje elektronskih knjig), največje odstopanje je pri naprednejših igrah, kjer je iPad še v konkretnem vodstvu. Transformer je torej tablica za nekoga, ki bi rad na njej kdaj tudi kaj resnejšega naredil: spisal kak dokument, popravil kako tabelo, prek SSHja ali RDPja preveril stanje kakega oddaljenega strežnika. Je manj igrača, bolj orodje, a se dobro obnese v obeh vlogah. Vsekakor pa je svetlobna leta pred vsemi netbooki, za katere je zdaj ostal res le še en argument - cena. Transformer v različici z 32 GB in skupaj s tipkovnico stane 649 evrov. To se nam glede na ponujene zmogljivosti in funkcionalnosti ne zdi preveč.

Asus EEE Transformer Prime

Tablični računalnik z dodano tipkovnico.

Prodaja: www.anni.si.

Cena: 649 EUR (32 GB).

Za: Funkcionalnost, povezljivost, zmogljivost akumulatorja, hitrost delovanja, velikost in teža, zaslon.

Proti: Razporeditev teže, težave z modulom GPS.