Privatiziranje uporabnikov

Če še niste opazili, se trg programske opreme pred našimi očmi hitro in drastično spreminja. Svoboda dostopa do programov in izbire prodajnih kanalov se počasi oži, če že ne odpravlja. V imenu tega, da je to dobro za končnega uporabnika. Namesto tega si vsi izdelovalci po vrsti prizadevajo vzpostaviti lastno nadzorovane spletne trgovine (App Store), kjer imajo oni in nihče drug zadnjo besedo. Znano je že, kaj počne Apple, zdaj se mu je pridružil tudi Google, ki je nedavno iz Android Marketa izbrisal več kot 50 programčkov, ker so bili domnevno pripravljeni za nečedno (beri: trojansko) dejanje. Toda nekateri razvijalci ne delijo tega mnenja. Kdor misli, da je to omejeno samo na nove naprave (tablice, pametne telefone), se prav tako moti. Ne bi se čudil, če bi nekega dne Apple, denimo, onemogočil nameščanje programov na MacOS mimo svoje spletne trgovine. V tem kontekstu pojem "odprte kode" dobiva povsem nov pomen.

2.3.

Po tem, ko je Apple predstavil drugo generacijo tablic iPad 2, analitiki zopet ugibajo, kako se bodo odzvali drugi izdelovalci teh računalnikov, ki v praksi po dobavljivosti in tehničnih lastnostih zaostajajo za razvojem družbe Apple. Kalifornijsko podjetje je tako prepričano o svoji tehnološki prednosti, da se je Steve Jobs z besedami dobesedno poigraval z javnostjo in tekmeci. Posredno je namreč dal vedeti, da bi lahko Apple na trg poslal še več, kot je videti v iPadu 2, vendar za to preprosto ni potrebe. To tudi pomeni, da letos verjetno ne bomo videli iPada 3, za katerega se je govorilo, da bo na voljo nekje v začetku jeseni. Očitno pa delajo na tem in Apple ima v rokavu več kot en skriti adut. Nekateri menijo, da je to cenejša različica iPada ali telefona iPhone, s katerim bi izzvali vse cenejše naprave z Androidom. Pomenljive pa so tudi besede Jobsa, ki opozarja na zgrešene zamisli tistih, ki v tablicah vidijo naslednji rod osebnih računalnikov PC. Citiram: "Tehnologija ni dovolj. Treba jo je združiti z liberalno umetnostjo in mehkimi vedami. To je ključ do uspeha naših izdelkov".

4.3.

Kaj torej ostane tekmecem, ki želijo vsaj nekoliko dohiteti Apple? Najverjetneje bodo morali hitreje kot doslej poseči po novih tehnologijah. Asusov vodilni je tako nedavno napovedal, da se podjetje ukvarja s tabličnim računalnikom s 3D zaslonom, ki ne potrebuje očal. Prav tako napovedujejo procesne in druge tehnične zmogljivosti, ki se že spogledujejo s tistim, česar smo vajeni v zmogljivejših PC računalnikih in prenosnikih. Hkrati pa so izdelovalci strojne opreme, zlasti z azijskega vzhoda, precej zmedeni glede tega, katero platformo podpreti, zato vsakdo dela vsaj z dvema, če že ne več dobavitelji. Skratka, brez jasne strategije in z visokimi stroški. Sklepati bi se dalo, da bo prevlada družbe Apple na tem področju morda zato še daljša, kot bi pričakovali.

8.3.

Zdi se, da uspeh tabličnih računalnikov povzroča vse hujše nelagodje med ponudniki bralnikov elektronskih knjig. Iz ZDA prihajajo informacije, da se Amazon morda pripravlja na to, da bi svoje bralnike Kindle ponudil brezplačno, vsaj za izbrano ciljno skupino kupcev, zato da bi zadržali in pospešili prodajo svojih izdelkov, predvsem elektronskih knjig. Če so podatki točni, naj bi se to zgodilo nekako pred novoletnim nakupovalnim obdobjem. Amazon sicer tudi zelo agresivno znižuje cene elektronskih knjig, s čimer si je, skupaj z drugimi založniki elektronskega gradiva, nedavno nakopal preiskavo EU okoli domnevnega kartelnega dogovarjanja.

23.2.

Storitve v oblaku in politika poceni ali celo brezplačne rabe kot načina pritegnitve kupcev se ne izidejo vselej, niti pri največjih. Cisco, ki si v zadnjih letih močno prizadeva, da bi se zavihtel tudi na trg programske opreme in storitev, je nedavno naznanil, da opušča svoje nadaljnje načrte na področju gostovane elektronske pošte. Preprosto ni šlo. Zanimivo pa je tudi spremljati dogajanje okoli družbe Skype, ki resno razmišlja o uvedbi oglaševanja v brezplačne različice svojih storitev. Časi brezplačnih limanic se, kot kaže, iztekajo.

22.2.

Znanstveniki napovedujejo, da bomo najkasneje v naslednjih 20 letih znali natisniti človeške organe s specializiranimi tiskalniki. 3D tiskalniki so v rabi že lep čas in njihov razvoj napreduje zelo hitro. Danes je nekaj povsem vsakdanjega, da 3D tiskalnik lahko tiska predmete, sestavljene iz različnih materialov, na primer različnih plastik ali celo kombinacije plastike in kovin. Na univerzi Cornell pa pospešeno razvijajo tehniko tiskanja organskih spojin, s katerimi bomo lahko nekega dne "natisnili" manjkajoče uho ali prst. Vzporedno načrtujejo tudi razvoj posebnih 3D bralnikov, ki bodo znali zajeti in shraniti ključne podatke o posameznikove telesu, recimo kot varnostno kopijo. Če se vam bo zgodila nesreča, bodo znali zdravniki manjkajoči del telesa nadomestiti s skoraj popolnim nadomestkom. Jupi!

28.2.

Raziskovalci univerze v San Diegu so opozorili na novo težavo, o kateri je bilo doslej zelo malo slišati - sodobne enote SSD, pa tudi ključe USB s pomnilniki flash RAM je v praksi zelo težko zanesljivo in varno izbrisati. V nekaterih primerih celo nemogoče. Problem je v metodah, ki jih krmilniki za pomnilnike flash RAM uporabljajo za zapisovanje oziroma prepisovanje podatkov in s katerimi zagotavljajo enakomernost rabe in dolgoročno zanesljivost posamezne pomnilniške celice. S klasičnimi načini brisanja in prepisovanja podatkov je tako v praksi na testu v teh pomnilnikih ostalo od 0,57 % pa vse tja do 84,9 % predhodnih podatkov, ki se jih je dalo spet prebrati. Raziskovalci zato menijo, da je edina kolikor toliko zanesljiva metoda uporaba programskega, še raje pa strojnega šifriranja podatkov in uničevanje šifrirnega ključa po koncu rabe pomnilniške enote, kar pomeni, da bodo podatki v celicah sicer čitljivi, vendar brez ključa neuporabni. Zadeva je tako resna, da izdelovalci načrtujejo dodatek k ukazom za pomnilniške enote ATA, ki bo omogočal bolj predvidljiv način brisanja podatkov.

"Znanstveniki napovedujejo, da bomo najkasneje v naslednjih 20 letih znali natisniti človeške organe s specializiranimi tiskalniki."