Priveski

Pametni telefoni so z zapestij in iz žepov izrinili ure. Se bodo zdaj ure s pametjo vrnile kot privesek pametnega telefona? Ali pa bo pametna ura ura le toliko, kot je pametni telefon le telefon? In kaj bo ta njena pamet, da bi si vsi po vrsti privoščili še po en digitalni privesek?

Sodobne mobilne naprave so vse po vrsti napačno poimenovane. Pametni telefon, pametna tablica in zdaj tudi pametna ura svojo »pamet« dolgujejo predvsem internetni povezljivosti. Ne glede na računalniško moč, ki jo nosimo v žepu ali na dlani, je uporabnost pametnih naprav silno omejena, če bi izgubile povezavo v splet. Navsezadnje že zmogljivi osebni računalniki kaj hitro postanejo dolgočasni, če »pade mreža«. Gre torej za internetne terminale različnih velikosti.

Zato tudi pri razmisleku o bodočem vplivu novega predstavnika pametnih prenosnih naprav ne gre nikoli pozabiti, da je temelj prodora vseh pametnih naprav pravzaprav internetna povezljivost. Mobilni telefoni so bili velik posel, še preden so jih uspešno spojili v internet. Za nič hudega sluteče uporabnike je bilo stanje na trgu mobilnikov v tistih, na srečo minulih časih na prelomu tisočletja,  pravzaprav kamenodobno. Izdelovalci naprav in ponudniki mobilnih storitev so si,  soočeni z uspehom interneta pri osebnih računalnikih, na vse kriplje prizadevali svoje vrtičke ograditi čim višje. Spomnimo se samo na katastrofo, imenovano MMS. Uspeh iPhona in vseh sodobnih pametnih telefonov na splošno je le eden od zgledov, vpijočih v nebo, kako je za dolgoročno uspešnost naprave pomemben neoviran dostop do vseh internetnih storitev. Obenem je zgodba z Applovim pametnim telefonom poučen zgled, kako še tako uspešen posel z ograjenim vrtičkom propade, če ga po desni prehiti drug ponudnik, ki ograje zniža ali povsem podre. Seveda pa to vedno znova počne le tisti, ki z rušenjem ograd ni preveč prizadet. Apple pri mobilnih telefonih ni imel kaj izgubiti, Nokia in Blackberry pa bi z rušenjem zidov navidez izgubila preveč. A to je pač inovatorjeva dilema: ali bomo zdržali na svojih okopih, ko nam jih nekdo spodkopava, pa čeprav z žličko, ali pa jih bomo rajši porušili kar sami?

Ironično se prav v tem skriva tudi srž problema, ki ga zdaj ponazarja nov Applov izdelek. Pa ni kazalo, da bo tako. S svojo inovativno ponudbo mobilnih naprav so povzročili revolucijo in povsem zasluženo pobrali smetano, a njihova nova igra na dolgi rok preprosto ni vzdržna. Velika zasluga Applove revolucije je napredek spletnih standardov, ki so v nekaj letih stanje spletnih tehnologij dejansko potisnili daleč naprej. Tako daleč, da je sam Microsoft naznanil kar opustitev blagovne znamke »Internet Explorer«, ki je grozljivo zavirala splet v letih svoje prevlade, a se je na koncu le izkazala za še en neuspešen eksperiment zapiranja spleta v lastne ograjene vrtičke, kot je bil npr. ActiveX.

In zdaj Applova pametna ura. Če se je iPhone še rodil predvsem kot povprečnemu mobilniku in iPodu pripet spletni terminal, ki je sprva ponujal razvoj aplikacij le skozi »web 2.0«, in je iPad kljub željam po digitalni alternativi za tiskane medije postal predvsem okolje za rabo spleta iz naslonjača, je Applova ura sistem čisto brez spletnega brskalnika. Morda se to zdi nepomembna podrobnost, navsezadnje so sodobni spletni brskalniki velikanski in zahtevni kosi programske kode, ki lahko hitro izčrpajo dragocen naboj drobnih baterij. In le kako bi lahko spletni brskalnik udobno uporabljali na tako drobnem zaslonu? Pa vendar je odsotnost brskalnika pomenljiv znak, da se v Cupertinu ne gradi le vesoljska poslovna stavba, temveč tudi vse višji ograjeni vrtovi programske narave.

Applova ura ima pred sabo kup ovir za uspeh na trgu. Predvsem je tu močna konkurenca, ki je tokrat povsem pripravljena in ponuja boljše rešitve za skoraj vse, kar je predstavil Apple. Applova pametna ura ne izstopa niti po aplikacijah niti po uporabniškem vmesniku niti po trajanju delovanja niti po enostavnosti vsakodnevnega polnjenja. Ima le prednost ograjenega vrta: od vseh pametnih ur se bo najbolj razumela z iPhonom. Pa vendar, ali res potrebujemo tako drag privesek k pametnemu telefonu, ki ga spremlja poseben polnilec, kar pomeni še toliko težjo rabo na poti?

Kljub temu napovedujem, da bo Applova pametna ura velik uspeh,a ne dolgotrajen. Apple je pač zelo privlačna blagovna znamka, zdajšnji uporabniki iPhonov pa se morajo le v majhnem odstotku odločiti za še en privesek in spet bo iz žepov romalo nekaj milijard zelencev. So pa Applovi daljnosežni načrti nekje drugje. Pametna ura naj bi s časom postala povsem samostojna naprava, tokrat z zelo visoko ograjenim vrtom. Pod zunanjim pročeljem internetne povezljivosti bo omogočala le zelo ozek nabor aplikacij, ki s spletom, kot ga poznamo danes, ne bodo imele dosti skupnega. In ni izključeno, da bodo velikansko ceno najdražjih različic na koncu utemeljevali tudi z menda posebnimi zmožnostmi strojne opreme, tako da bodo kakšne zanimive aplikacije (se še kdo spomni »I’m rich«?) lahko delovale zgolj na zlatih urah, denimo plačevanje z dotikom brez omejitev.

Pametna mobilna naprava bo v prihodnosti prav gotovo le ena sama. Drobna, zmogljiva, z dolgo avtonomijo. Morda celo s sintetično telepatijo ali kar neposredno povezavo z nevroni. Ne bomo ji rekli ne ura ne telefon, temveč morda spet osebni digitalni pomočnik. Gotovo pa bom s svojo denarnico glasoval samo  za naprave, ki me pri dostopu do interneta ne bodo ovirale.