Privid izbire

Lani smo pokopali telefone, ki bi bili popolnoma neuporabni. Zdaj imamo v najcenejšem razredu le še slabe in spodobne. Na prvi pogled je izbire sicer veliko, a stvarnost je drugačna.

Cenejši telefoni vzbujajo dve nasprotujoči si čustvi, veselje in žalost. Prvo zato, ker imamo zadnja leta končno na izbiro poceni telefone, ki so dovolj uporabni, da jih je mogoče brez težav priporočiti. Žalost pa zato, ker so takšni telefoni redki in smo priča predvsem napravam z zelo podobnim drobovjem.

Že lani smo bolj ali manj obupali na Microsoftom in Windows Phone, ki je v preteklosti izstopal med nizkocenovnimi telefoni, tako da izguba tega operacijskega sistema največ pomeni prav pri teh napravah. Android tako ostaja praktično edina resna platforma za tiste izdelovalce, ki bi radi dostavili poceni naprave. Tu iOS nima resne ponudbe, saj se nov iPhone težko dobi za manj kot 300 evrov. In ko rečemo »nov«, mislimo še zapakiran iPhone, ki je bil prvič predstavljen pred tremi leti. Tako smo v tem času priča ponudbam operaterjev, ki ponujajo iPhone 6 za manj kot 300 evrov, a kaj, ko s tem kupimo telefon iz leta 2014, ki bo morda dobil še kakšno posodobitev operacijskega sistema, a trenutna različica iOSa že tako ni prijazna do stare strojne opreme v tem telefonu.

Kupcu tako ostane Android, kjer pa je zgodba s posodobitvami še vedno zapletena. Večina izdelovalcev se odloča za distribucije Androida, ki sicer dobivajo posodobitve, a se nikoli zares ne ve, koliko jih bo še prišlo. Zato je večini telefonov mogoče to takoj šteti za slabost. Na drugi strani pa imamo redke telefone Android One, ki obljubljajo redne posodobitve, saj gre za Googlovo pobudo, kako dostaviti dobre poceni telefone.

Android One

Mimo tega Googlovega projekta ne moremo, ker gre za sistemsko rešitev, ki jo je iskalnik uvedel, ko je videl kaos, ki smo ga imeli na trgu poceni telefonov. Izdelovalci namreč operacijski sistem Android dobijo brezplačno, zato so Android nalagali v različne konfiguracije strojne moči, ki je bila komaj zmožna vse skupaj gnati. Prav tako ni bilo razmisleka v smeri posodobitev. Manj znani in bolj znani izdelovalci so pač naredili poceni telefon in potem hitro pozabili nanj. Tudi na tokratnem preizkusu imamo telefone, ki jih žene Android 6 (dve generaciji za aktualnim!), kar je enostavno nesprejemljivo. V preteklosti sicer nismo imeli alternative temu sistemu, zadnjih nekaj let pa je tu Android One in nekateri bolj razmišljajoči izdelovalci, ki dostavijo tudi telefone z Android 8 – torej z zadnjo različico. Ko je enkrat v konkurenci tak telefon, je odsotnost zadnje različice pri drugih težko spregledati.

Več znamk, en telefon

Že lani smo nekatere telefone dali pod eno postavko, ker so si bili strojno preveč podobni, da bi jih lahko kot ločene naprave resno jemali. V nekaterih primerih telefone ločuje le oblikovanje in ime znamke, strojno pa gre za praktično enake naprave. Razlike seveda so, a so res tako majhne, da je te naprave težko resno ločevati. Pri dražjih telefonih so sicer tudi enaki procesorji, a se druge komponente dovolj razlikujejo, da jih je laže ločiti. Pri poceni telefonih manj znanih znamk pa imamo dostikrat v rokah enak telefon, ki potem dobi več različnih ohišij. Ker različni izdelovalci uporabljajo enake distribucije Androida, je raznolikosti manj tudi pri programski opremi. Letos bo tako vrstni red naprav v tej primerjavi določal procesor, ker je pač tista enota, ki se največkrat ponovi.

So pa v več telefonih uporabljeni procesorji nekaj dobrega, ker to kaže na zrelost trga in nekateri izdelovalci dejansko presenetijo s tem, kaj obesijo na že znano platformo. Predvsem pa je zdaj res konec tistih naprav, ki so strojno v preteklem obdobju in se pretvarjajo, da so pametni telefoni.

Kaj smo preizkusili

Zadnji izdihljaji A7

V konkurenci sta tokrat dva telefona, ki uporabljata procesor z jedri Cortex-A7, ki so na tej točki že arheološki artefakt. Gre za stara počasna jedra, ki so jih nadomestila jedra A53, ki so v vseh drugih telefonih. Cubot R9 in LG K4 sta rezultat izdelovalca, ko hoče zapolniti navidezno cenovno postavko »okoli 100 eur«. Sta to popolnoma zanič telefona? Nista. A to lahko rečemo le zato, ker smo imeli v preteklosti v rokah dosti slabše naprave. V kontekstu letošnjega leta pa sta to telefona, ki ju je nemogoče priporočiti. Gigaherčni štirijedrni procesorji, GB pomnilnika in to, da je K4 na voljo z le 8 GB shrambe, so dovolj, da te telefone odpišemo. 16 gigabajtov shrambe počasi postaja premalo za normalno rabo telefona, medtem ko je 8 gigabajtov slaba šala. K4, ki smo ga imeli na testu, je imel po nameščenem operacijskem sistemu prostora le še dobrih 2 GB. Moderne različice Androidov oziroma aplikacij pa znajo vedno manj uporabljati vstavljene kartice Micro SD.

Poleg cene pri teh dveh telefonih izstopata še ločljivosti zaslonov. Medtem ko Cubot še dostavi 720 točk v širino, postavka 854 x 480 pri LG-ju deluje kot napaka.

Cubot je sicer boljši telefon v tej dvojici in dejansko stane manj, a procesorska enota je enostavno prešibka, da bi ga šlo jemati resno.

Higienski minimum 2017/2018

Štirijedrni procesorji so, tako kot jedra A7, v zadnjih izdihljajih. Gre za poceni enote, ki jih izdelovalci lahko vdelajo v svoje telefone in bo cena naprave praviloma stala manj kot 200 evrov. Med tokratno konkurenco je najbolj priljubljen procesor MediaTekov MT6737, ki ga ima šest telefonov. Na voljo je v treh različicah, a ni bistvenih razlik. Le Sonyjeva nova Xperia L2 nekoliko izstopa in je med temi petimi telefoni daleč najboljša naprava, a to ne pomeni veliko. Pred kratkim smo preizkušali model L1 in L2 je vsaj oblikovno dosti boljši, predvsem pa je bolje narejen. Dodali so mu še bralnik prstnih odtisov in procesorsko enoto navili za celih 0,05 GHz. Napredovala sta še pomnilnik in fotoaparat. Slednji je nekoliko boljši in dodaten gigabajt pomnilnika se malo pozna pri uporabi. Še najbolj pa navduši izdelava, ki je manj plastična.

Kljub temu se pogovarjamo o telefonu, ki stane več kot 200 evrov, a je premalo boljši od konkurence, ki je konkretno pod to cenovno postavko. Sem spada, recimo, Zopo Flash X1, ki ima malo počasnejša jedra (1,3 GHz) in stane 150 EUR. Enak procesor ima Zenfone 3 Max, ki se ponaša z malo večjo baterijo, a ga tako kot vse druge telefone s tem procesorjem ne moremo priporočiti. Potem je tu še Cubot Note Plus, ki je na prvi pogled zanimiv telefon, namenjen slikanju. Vsaj tako ga predstavlja izdelovalec, a kaj, ko potem kamere ne odstopajo od podpovrečnih tipal v vseh teh telefonih. S tem procesorjem je še najcenejša Nokia 3, ki je tako kot X1 Flash prepoceni narejen telefon, da bi ga lahko jemali resno. Fotoaparat je preslab, ohišje plastično, cena pa preblizu najboljšim na tem preizkusu, da bi lahko konkuriral.

Z enakim procesorjem je še BlackView BV6000s, ki je eden od telefonov, namenjenih bolj grobi rabi. Rigidno ohišje je sestavljeno iz aluminija, plastike in gume. Ta je okrog zaslona privzdignjena in če vam telefon pade na tla s prednjo stranjo, ne bo neposrednega stika zaslona in podlage. Na ohišju sta še gumba za SOS in PTT (Kratica Press to Talk se nanaša na možnost pošiljanja glasovnih sporočil. Za delovanje je treba namestiti ustrezno aplikacijo, imenovano Zello). BV6000s je cenejša alternativa telefonom CAT, ki zmorejo še kaj več (termalna kamera) in so strojno bolje založeni.

V spodnji tretjini tako najbolje izpade Sonyjev L2, ki ima to prednost, da je novejša, bolje narejena naprava, a na koncu še vedno dostavi premalo in si lahko prilasti le naslov najmanj slabega med najslabšimi telefoni na tem preizkusu.

Šest telefonov, eno drobovje

Nabor naslednjih šestih telefonov ima osemjedrni procesor, ki je bil v zadnjem letu nadvse priljubljena izbira izdelovalcev poceni telefonov. Mediatekov MT6750 ima osem 1,5 GHz jeder A53 in svoje delo opravlja solidno. Ta procesor je imel že lanskoletni favorit tega preizkusa LG K10 2017, ki smo ga takrat pohvalili in zdaj ostaja v konkurenci, ker ga je še mogoče kupiti. Predvsem pa zato, da se vidi, koliko je ta segment dejansko napredoval. Lani je bil K10 med boljšimi telefoni, letos pa je nekje na sredini lestvice. Najboljši so strojno toliko napredovali, da se jih enostavno težko dohaja. Tudi letošnja različica K10 na papirju ne deluje dovolj spremenjeno, da bi lahko resno napredoval po lestvici, a je še nismo imeli v rokah, tako da bomo s sodbo počakali.

Med šesterico se znajdeta dva telefona Blackview. S8 je brezsramna, a slaba kopija Samsungovega S8. V spletu se hvalijo z zaslonom brez robov, a je dejanski telefon daleč od računalniško ustvarjenih promocijskih slik. Prav tako ni navdušil nameščeni Android, ki je bil izjemno hroščate in okorne izdelave, ki je nespretno skušala slediti Samsungu. S8 je eden slabših telefonov na tokratnem preizkusu.

Blackview ima tu v konkurenci še malce boljše založen rigidni telefon BV7000 Pro. Slednji ima lepše in trše ohišje kot 6000s, ki ga je zaradi tankosti lažje uporabljati z eno roko. Ima pa malo manjšo baterijo in nima gumbov SOS in PTT.

Na tem delu lestvice sta zanimiva telefona Zopo Z5000 in P5000. Gre za praktično povsem enaki napravi, med katerima je največja razlika ta, da ima Z5000 zaslon AMOLED. Oba telefona imata še eno postavko, ki resnično navduši – baterija je v obeh telefonih velika 5000 mAh. Telefona sta sicer malce debelejša, a ne preveč, in 5000 mA je konkreten dodatek, saj ima večina telefonov baterijo nekje okoli 3000 mAh. Zmogljivost miliamperskih ur je tako osrednji adut teh dveh telefonov, saj zdržita občutno dlje. Vse drugo je povprečno, a ostaja dejstvo, da gre za enega redkih telefonov s tako veliko baterijo, ki bi znala kakšnemu manj zahtevnemu uporabniku zadostovati. In ko rečemo manj zahtevnemu, mislimo na koga starejšega, ki rabi večji zaslon za ogled slik, ne bo veliko slikal in ni privrženec pogostega polnjenja telefona.

Od vseh telefonov s procesorjem MT6750 je najbolj simpatičen Ulefone Mix. Zanimiv je predvsem zaradi svojega oblikovanja, ki se zgleduje po telefonu Xiaomi Mix. Ta je imel prvi zaslon z zelo tankimi robovi in prednjo kamero v desnem spodnjem robu. Na to, da bi znalo biti nekoliko nerodno slikati, če je kamera na dnu, ima Mix odgovor. Za slikanje s sprednjo kamero telefon enostavno obrnemo na glavo in aplikacija za slikanje sama preklopi na prednjo kamero. Ulefone Mix je med poplavo kitajskih znamk, ki bolj ali manj reciklirajo velike izdelovalce, nekaj posebnega. Ne gre za hiter telefon in fotoaparati bodo vedno hiba tega cenovnega razreda. Kljub temu je Mix solidna kombinacija všečnega oblikovanja, dostojne strojne opreme in dovolj stabilne programske opreme, da je za 200 evrov soliden izdelek.

Qualcomov spodnji razred

Tako kot Ulefone Mix so vsi naslednji telefoni skoraj dovolj, da bi se jih že dalo priporočiti. Medtem ko ima Mix Mediatekov procesor, te štiri naprave druži poceni skupina čipovja Snapdragon. Različici 430 in 435 imata osem jeder in sta vgrajeni v tri zanimive telefone.

LG Q6 je bil lani v srednjem cenovnem razredu, a mu je cena dovolj padla, da je prišel pod mejo 300 EUR. Strojno gre za soliden telefon, a navduši predvsem z zaslonom in kamero. LCD z ločljivostjo 2160 × 1080 pik je v razmerju 18 : 9 in ima majhno čelo in brado. Na hrbtni strani je na voljo kamera s tipalom 13 MP, ki v dobro osvetljenih razmerah deluje odlično, kar je v tem cenovnem razredu redkost. Ima pa Q6 nekaj lastnosti, ki mu niso v ponos. Manko bralnika prstnih odtisov je velika reč, saj ga premorejo tudi dosti cenejši telefoni. Predvsem pa mu gre očitati zelo plastično izdelavo, ki je standard pri zelo poceni telefonih LG.

Nokia 5 in 6 imata dve težavi, ki ju zavirata, da bi ju bilo mogoče zelo priporočiti. Najprej sta to Snapdragon 425 (5) in 430 (6), ki sta v tej konkurenci nekje na zgornji sredini lestvice, a enostavno prešibka, da bi se lahko Nokia zavihtela na vrh. Naslednja komponenta pa je kamera. Tako kot nenehno poudarjamo, je med poceni telefoni zares dobro kamero nemogoče dobiti, a ko se počasi odziva še aplikacija za slikanje, je to dovolj, da smo še bolj skeptični. Sicer pa je Nokia sprejela nekaj dobrih odločitev. Android so pustili skorajda pri miru, izdelava ni slaba in zasloni so solidni. Letos bomo dobili še telefon Android One, ki bo imel Nokiin logotip in zna biti glede na »petko« in »šestko« zelo zanimiva naprava.

Kot zadnji s poceni procesorjem Snapdragon pa je Wiko View, ki smo ga preizkusili pred kratkim. Ta je celo štirijedrni, a se je v Geekbenchu odrezal zelo solidno, tako da ga omenjamo zdaj. Gre za napravo s prijazno estetiko androidne preobleke, ki preveč piska (to je res treba čim prej izklopiti). Štirijedrnik ima na srečo tri gigabajte pomnilnika, a se tako kot pri drugih štirijedrnikih pozna, da niso med zmoglivejšimi napravami na tem preizkusu. Wiko View ni nič posebnega in med štirijedrniki zaostaja le za Xperio L2, s čimer se ne gre preveč hvaliti.

Skoraj srednji razred

Med najboljšimi telefoni na tem preizkusu se pričakovano znajdejo tisti z osemjedrnimi procesorji, ki že trkajo na vrata srednjega razreda. Samsung Galaxy J5 2017 je predstavnik daleč najboljše serije J do zdaj. Prej so bili to resnično poceni narejeni telefoni s slabimi komponentami. Leto 2017 pa je prineslo zaslone AMOLED, ki so bili ob teh cenah znanstvena fantastika. Strojno je J5 okej in ni čisto pri vrhu, a gre za telefon z najboljšim zaslonom med konkurenco. Ovira ga predvsem Samsungova preobleka in malce počasnejši procesor.

Oba Huaweieva telefona lepo pokažeta zmedo, ki jo ta izdelovalec ustvarja s svojo znamko Honor. Honor 8 Lite in Honor 6x sta praktično enaka telefona in zakaj sta oba na voljo, vedo le pri Huaweiju. Še največja razlika je 0,3 palca večji zaslon pri modelu 6x. Oba sta zelo dostojna, a ker vemo, da je že na voljo Honor 7x, ki na papirju deluje še boljše, se oba telefona ustavita tik pod vrhom. Huaweijev osemjedrnik je zelo spodoben, niso varčevali pri pomnilniku in fotoaparat je med boljšimi na preizkusu. Največja hiba obeh telefonov je Huaweijeva preobleka. Sicer pa gre za zelo dobra poceni telefona, ki ju mirno lahko postavimo ob bok najboljšim na tem preizkusu.

Sony Xperia XA1 malo goljufa, saj gre za telefon srednjega razreda, ki se mu je cena dovolj znižala, da smo ga lahko uvrstili na preizkus. Znižanje cene je posledica tega, da že imamo na preizkusu naslednika XA2.

XA1 nima bralnika prstnih odtisov, ki jih do zdaj nismo dosti omenjali, a gre za funkcionalnost, ki spremeni uporabo telefona. Z bralnikom prstnih odtisov se rešimo nadležnega risanja vzorcev ali odklepanja s PINom. Bralnik prstnih odtisov imata Honorja, prav tako ga imata J5 in A1. XA1 je tako edini telefon na vrhu lestvice, ki ga nima, in to je dovolj, da ga ne moremo priporočiti. Strojno in oblikovno parira vsem drugim, a manka bralnika ne moremo odpustiti. Da je to temu telefonu manjkalo, vedo tudi v Sonyu, zato so bralnik vgradili v Xperio XA2.

Zlati Monitor

In tako smo prišli do daleč najboljšega telefona na tem preizkusu, ki toliko reči naredi prav, da bi ga bilo nemogoče spregledati. Xiaomi Mi A1 je telefon projekta Android One in ga žene Android 8.0 brez preoblek. Zadnjega dela tega stavka ni bilo mogoče napisati za nobenega od telefonov v konkurenci. Goli Android in njegove redne posodobitve so velika odlika telefonov, ki to lahko dostavijo. Potem pa je tu še preglednejša in čistejša izkušnja med uporabo, ki jo preobleke proizvajalcev ponavadi pokvarijo. Tudi strojno je A1 najmočnejša naprava v konkurenci. Snapdragon 625 je eden boljših varčnih procesorjev in 4 GB pomnilnika pomaga, da je uporabniška izkušnja nad vsemi v konkurenci. Fotoaparat je tako kot pri drugih z vrha lestvice spodoben, a še enkrat omenimo, da zares dobrega fotoaparata med temi telefoni ni. Še največja hiba tega telefona je nepotrebna odločitev Xiaomija, da se odločil za postavitev androidnih gumbov v zaporedju, ki ga je populariziral Samsung, in ne Google. Tako A1 nima gumbov na zaslonu, temveč tri gumbe na dotik pod zaslonom, ki jim ne moremo menjati vrstnega reda. Ta postavitev je resda smiselna z zornega kota Xiaomija, kjer bi radi, da bi imele njihove naprave enak vmesnik, a če že narediš telefon z golim Androidom, se spodobi, da ima gumbe na zaslonu in da so v »pravilnem« vrstnem redu.

Xiaomi Mi A1 je telefon, ki za malo denarja dostavi zelo solidno strojno opremo, najboljšo uporabniško izkušnjo v konkurenci in je tako letos najboljša izbira, če kupujete poceni telefon.

Tabela 1 [PDF]
Tabela 2 [PDF]
Tabela 3 [PDF]