Pro et contra: 3D-tiskalnik, da ali ne?
Je nakup 3D-tiskalnika smiseln? Kaj bi lahko z njim počel?
3D-tiskalnik ni le - tiskalnik
Boris Šavc
Danes je moč 3D-tiskalnik kupiti za nekaj sto evrov in z njim mami natisniti zlomljeni del najboljšega parnega čistilnika iz TV-prodaje, vprašanje pa je, ali se to izplača. Iz javnih občil poznamo primer, ko so vrli Slovenci tiskali maske, ki jih Kitajci dobavijo za prgišče evrskih centov. A ravno ta primer nazorno pokaže učinkovitost in priročnost novodobne proizvodnje, kar 3D-tiskanje vsekakor je. Skoraj čez noč so mladci naredili masko za preprečevanje okužb z novim koronavirusom ter načrt delili s svetom. V trenutku je slehernik s 3D-tiskalnikom imel v rokah spodobno orožje za boj proti epidemiji. Ostali smrtniki smo v lekarnah zaman iskali razprodano blago.
Tiskanje s tiskalnikom 3D ni zgolj proizvodnja nekega izdelka, kot branje knjige ni le užitje vseh na papirju natiskanih črk. Bistvo je v poti. Tiskanje s tiskalnikom 3D spodbuja ustvarjalnost in iskanje novih rešitev za stare probleme. Takšen tiskalnik smo si navdušenci nad tehnologijo želeli že od malih nog. Je kot čarobna palica, s katero pričaramo kakršenkoli predmet (omejene velikosti), ki nam ga poželi srce. Medtem ko industriji 3D-tiskanje nudi naprednejše oblikovanje, hitro izdelavo prototipov, tiskanje na zahtevo namesto kopičenja zalog in podobno, v domačem okolju poskrbi za nešteto ur zabave tako za posameznika kot družino. Nič ni lepšega, ko si z otrokom skupaj izmislita neko novo stvar in jo v roku nekaj ur že držita v rokah.
S 3D-tiskalnikom poskrbimo za darila, ki jih naši najbližji ne bodo zlepa pozabili. Hkrati ne bo nikoli več bojazni, da bi jim kupili nekaj, kar že imajo. Ljudje imajo radi darila, ki že od daleč vpijejo, da si je zanje darovalec vzel čas in veliko razmišljal o njih. Navsezadnje lahko s tiskalnikom 3D, četudi za domačo rabo, lepo zaslužimo. Podamo se v trgovino z rezervnimi deli po naročilu, ki bodo močnejši in lažji od industrijskih, prodajo igrač, namiznih iger ali znanja, ki smo ga usvojili na poti. Imeli bomo najboljši nadzor nad kakovostjo izdelkov, kolikor je mogoče. Dobri posli nastanejo iz konjičkov in nič drugače ni pri 3D-tiskanju! Sčasoma si morda privoščimo celo boljši tiskalnik ter dodatno razširimo obzorje. Pri delu po želji uporabljamo okolju prijazne surovine, jih recikliramo in še dodatno prizanesemo našemu planetu. Tiskanje s 3D-tiskalnikom je tako in tako zelo zeleno zaradi manjše količine odpadkov, ki jih proizvede.
Tehnologija 3D-tiskanja je šele na začetku, postala bo večja, močnejša in bolj priljubljena. Zakaj ne bi bili enkrat med prvimi v prihodnosti? Pionirji so od vsakega tehnološkega buma vedno odnesli največ!
Ideja je dobra, izvedba (še) ni najboljša
Matej Šmid
Strinjam se, 3D-tiskalnik je naprava, ki v industriji pomeni revolucijo, v domačem okolju pa zmore iz nas izvleči ustvarjalnost, za katero nismo vedeli, da jo premoremo. Še bolje – to zna izvleči iz našega podmladka. Če je prva otrokova želja, ko na računalnik nekaj napiše ali nariše, to, da bi izdelek rad natisnil na papir, je prva želja po skoku v svet 3D, da bi to natisnil s 3D-tiskalnikom.
Cene takih tiskalnikov so danes že zmerne, ponudba velika, zato ne čudi, da se tudi med znanci najde marsikdo, ki ga premore ali pa vsaj pozna nekoga, ki ga. Žal pa so si zgodbe tistih, ki so si ga omislili, podobne kot jajce jajcu.
Tiskanje 3D ni enako preprosto, kot je (danes) tiskanje na papir. Tehnologija ima veliko več podrobnosti in spremenljivk, kot črnilo + papir, kombinacija, ki jo je človeštvu v zadnjih desetletjih uspelo ukrotiti. 3D-tiskalniki delajo s taljenjem umetne mase, torej delajo z vročimi materiali, ki se morajo pravilno hitro sušiti, premikanje glave mora biti zato ustrezno natančno, gretje podloge tudi. Gibanje v treh dimenzijah je bolj zapleteno od vrtenja papirja pod tiskalnim valjem, predvsem pa to zahteva veliko več znanja od tistega, ki bo izdelek pripravil za tisk. Napisati besedilo v Wordu je nekaj, ustvariti 3D-predmet v Blenderju pa nekaj popolnoma drugega, za nekaj stopenj bolj zapletenega. Da ne govorimo o tem, da je treba tako pripravljen model pred tiskom še ustrezno prilagoditi za tisk. Privajanje na delo s 3D-tiskalnikom torej zahteva veliko poskusov in prilagajanj, pa še potem se, po pričevanju uporabnikov, občasno zgodi, da tiskanje ne steče, kot bi moralo.
Predvsem pa se navadno, spet po pričevanju uporabnikov, kmalu zgodi, da se nove igrače naveličamo. Saj tudi z navadnim tiskalnikom ne tiskamo v nedogled, ampak le tedaj, ko potrebujemo izdelek. In ker natisnjen papir potrebujemo veliko večkrat kot natisnjeno igračko ali rezervni del, je prah, ki se nabira na 3D-tiskalnikih, razumljiv.
Sploh pa – omenil sem, da so cene 3D-tiskalnikov že zmerne… Da, še najbolj, če kupimo takega, ki ga moramo nato sami sestaviti. Spomnimo – nekoč davno se je na tak način dalo kupiti tudi osebne računalnike. Sestavljanja so se lotili le redki, uspešni so bili še redkejši. Danes je računalniška industrija dozorela, mirno lahko rečem, da bo dozorela tudi industrija 3D-tiskalnikov – takrat, ko se ne bo dalo več kupiti kompletov »sestavi sam«.
