Pro et contra - Ali tablice umirajo?

Malce sem zamudil vlak, ko so vsi kupovali tablice, zdaj pa berem, da niso več tako priljubljene kot včasih. Ali to pomeni, da so bile le muha enodnevnica?

Vladimir Djurdjič: Tablice niso muha enodnevnica

Tablice so ena najmlajših kategorij računalniških izdelkov, a so v zelo kratkem času dosegle izjemen uspeh. Do prihoda iPada je bila to domala prazna tržna niša, velikansko začetno navdušenje pa je povzročilo, da so pričakovanja hitro postala prenapihnjena. Tako je z vsako novo tehnologijo, ki v kratkem času doseže velik uspeh. Današnje normalizacije stanja zato ne smemo enačiti s prezgodaj napovedanim zatonom.  

Za razumevanje današnjega dogajanja moramo razumeti tudi nakupne navade uporabnikov tablic. Začetna mrzlica nakupovanja tablic je minila, že lep čas smo prešli na tako imenovani cikel zamenjave. Toda uporabniki tablic so s svojimi izdelki zadovoljni dalj časa (zagotovo dlje, kot bi želeli izdelovalci) in tablic ne menjajo tako hitro kot, denimo, telefone. Ne nazadnje so tablice podvržene tudi manjši obrabi, zato zdržijo dlje.

Glavni razlog, zakaj bodo tablice še lep čas med nami, pa gre iskati predvsem v namenih rabe. Tisti, ki tablico uporablja za prebiranje digitalnih vsebin, jo bo stežka zamenjal za kaj drugega. Klasični prenosniki so pretežki in preokorni, denimo za prebiranje na kavču ali v postelji, telefoni pa imajo za kaj takega preprosto premajhen zaslon. Mislite, da so revije, da ne govorimo o časopisih, slučajno velikosti A4? Revije bi lahko zlahka natisnili tudi v žepnem formatu, pa se to nekako ni nikoli prijelo. Telefon je za kaj več od pošte in objav na Facebooku preprosto le zasilni bralnik.

Potem so tu številne niše rabe, za katere se zdijo tablice kot ustvarjene. Denimo za risanje in skiciranje, kjer uporabnik potrebuje dovolj veliko površino na zaslonu,  občutljivem za dotik. Poizkusite kaj pametnega ustvariti na telefonu in povejte, kako je šlo. Podobno bi lahko rekli tudi za področje glasbe, izobraževanja, celo iger, ki so na tablicah videti precej bolje kot na telefonih. Ne pozabite, pri igrah je večje vselej bolje.

Ne smemo pozabiti tudi na poslovno rabo, kjer so tablice, razen vloge pripomočka za zapiske sestankov, še docela neizkoriščeno orodje. Po začetnem merjenju na potrošnike je to naslednja ciljna skupina, na katero se osredotočajo vsi izdelovalci, z družbo Apple vred. Nedavne zmožnosti, kjer lahko na zaslonu vidimo več programov hkrati (»multitasking«), prihod tablic z večjimi diagonalami in inovativni novi poslovni programi največjih izdelovalcev v sektorju nakazujejo, da čas za tablice tu šele prihaja.

Če upoštevamo vse to, hitro ugotovimo, da ne poteka bitka med tablicami in telefoni, temveč med tablicami in prenosniki. Ne smemo pozabiti na vse hibride, ki so v osnovi tablice z izbirno tipkovnico, ko in če jo potrebujemo. Dokler ne bomo imeli res učinkovitih digitalnih pomočnic (in to v vseh jezikih), bodo take naprave še vedno nepogrešljiv del poslovnih pripomočkov.

Matej Šmid: Nadomestili jih bodo telefoni. In prenosniki.

Menim, da je bil nesluten uspeh tablic, ki mu v resnici lahko rečemo kar »uspeh iPada«, posledica začetnega navdušenja nad pametnimi telefoni. Še natančneje – posledica navdušenja nad zasloni na dotik, ki so v računalništvo, kot smo ga poznali dotlej, v resnici prinesli nekaj novega, revolucionarnega. S prsti smo naenkrat lahko počeli stvari, ki so s tipkovnico težke, z miško nerodne, s peresom, ki so ga premogle starejše izvedbe pametnih telefonov in tablic, pa – nemogoče. Imeti v rokah nekaj, kar znajo intuitivno uporabljati tudi otroci, je vsekakor fascinantno in hitro postane kar »nujno«.

Pa vendar. Prve tablice (prav, iPadi) so bile velike okoli 10 palcev, androidni tabor jih je prizemljil tudi do 7 palcev. Toda ta androidni tabor je tudi drastično povečal telefone, saj so njihovi zasloni s prvotnih 3,5 palca (iPhone) zrasli na današnjih že skoraj običajnih 5,7 palca, nekateri pa se trudijo celo v še večje višave (ravno v tej številki smo preizkusili 6,8-palčne »telefone« Lenovo). Ali ob tako velikih telefonih res še vedno potrebujemo tudi tablice?

Ne pozabimo, telefon je nekaj, kar je vedno z nami, na poti, na dopustu, doma. Vajeni smo ga, stalno je povezan, postal je naša najpomembnejša igrača, brez katere ne moremo niti v trgovino (drugače bi se v minuti čakanja v vrsti preveč dolgočasili). Tak telefon je po mojih izkušnjah popolnoma dovolj dober nadomestek za tablico, ko smo doma, ko se zleknemo na kavč ali v posteljo. Na 5,7-palčnem zaslonu je mogoče lepo brati spletne vsebine, ogledovati video/TV posnetke, brskati po Facebooku in celo – brati knjige. Še več, to je mogoče početi z eno roko in z manj truda, kot ga potrebujemo za dolgotrajno držanje tablice. Sam sem po mesecu dni, kar imam tablico v popravilu, ugotovil, da je v resnici ne potrebujem  (več). Trdim torej, da so ključen razlog za manjše povpraševanje po tablicah – večji telefoni.

Drugi razlog je v zmotnih predstavah kupcev, ko so se odločili za nakup tablice. Tak je tudi tretji razlog. Naj razložim. Poznam kar veliko uporabnikov, ki so svojo prvo (in zadnjo) tablico kupili zato, ker so menili (oz. »slišali«), da je to prihodnost računalništva. Zakaj bi kupoval računalnik s tipkovnico, ko pa so tablice  naprednejše, kajne? Pa ni tako, kajti, kot vsi vemo, s tablico je zelo težko kaj zares narediti (napisati, urediti, raziskati, preračunati …). V resnici je zelo enostavno le kaj prebrati, poslušati in si ogledati. Že velikokrat povedano – tablice so narejene za sprejemanje, računalniki pa za ustvarjanje vsebin.

In kakšen je tretji razlog, boste vprašali? To, da se je marsikdo z nakupom tablice opekel. V bližnjem supermarketu je videl tablico za 100 evrov in jo v impulzivnem nakupu vrgel v košaro skupaj s kruhom. Nato je doma ugotovil, da je tablica nerodna, počasna in slabo odzivna. Čez mesec ali dva je bil že nepreklicno prepričan, da so tablice v resnici neuporabne. Pa še pametni telefon se mu je v tem času povečal. Pa smo spet na začetku.