Pro et contra: Bing ali Google Search?

Microsoftovemu iskalniku Bing tržni delež zadnje čase zelo narašča, predvsem zaradi vlaganja v umetno inteligenco. So iskalniku Google res šteti dnevi?

Halo, Bing, kako brat?

Boris Šavc

Google je sopomenka za spletno iskanje. S tem se strinjamo vsi, ki redno »guglamo«. A kot adidaske že dolgo niso več najboljši športni copati, so tudi Googlu na njegovem prestolu šteti dnevi. Vzrok je preprost in sliši na ime Microsoft Bing.

Pri obravnavanju različnih prednosti in slabosti uporabe Binga je pomembno razumeti, da Bing, čeprav ima približno pol manj uporabnikov, še vedno počne nekatere stvari bolje kot Google. Med opaznejšimi prednostmi uporabe Binga je, da veliko bolje obvlada videoposnetke kot Google. Medtem ko Google uporabnikom ponuja navpični seznam videoposnetkov z relativno majhnimi slikami, Bing postreže z učinkovitejšo mrežo videoposnetkov z velikimi slikami, ki jih lahko enostavno kliknemo. Videoposnetke si lahko ogledujemo, ne da bi zapustili Bing, kar pri Googlu ni mogoče. Dodatne funkcije iskanja videoposnetkov na Bingu vključujejo možnost iskanja in filtriranja videoposnetkov glede na njihovo dolžino, po datumu ali ustreznosti, brezhibno integracijo z dodatnimi storitvami Binga, kot je Bing News, ter preklapljanje med različnimi pogledi.

Bing ima veliko vnosno polje, ki omogoča vpis do tisoč znakov in nam olajša, da jasno vidimo celotno vprašanje, ki ga vnašamo. Možnost napak pri tipkanju je z Bingom tako veliko manjša. Bingov vmesnik je minimalističen in se zdi dostopnejši kot Googlov. Domača stran iskalnika je vizualno privlačna in je ni treba posebej prilagajati. Vsebuje gumb za umetnointeligenčna orodja, ki med drugim omogočajo generiranje besedila glede na ton, dolžino in format. Bing uporablja napredne algoritme umetne inteligence za zagotavljanje bolj personaliziranih in kontekstualno relevantnih odgovorov na uporabnikova vprašanja. To lahko izboljša uporabniško izkušnjo, saj dobimo bolj ciljane in uporabne informacije. Če postavimo isto vprašanje Googlu, bo odgovor manj personaliziran in ne tako uporaben kot Bingov. Ta na vprašanje o načrtovanju potovanja ponudi le tri destinacije in s tem zmanjša potrebo po prebiranju številnih možnosti. Odgovor Binga je prilagojen in podroben, a hkrati previden pri predlaganju destinacij glede na osebne želje.

Poleg uporabnikov so Binga veseli tudi ponudniki spletnih vsebin. Čeprav nima toliko uporabnikov kot Google, so različne študije pokazale, da ima boljšo stopnjo klikov (angl. click-through rate). Cenejši oglasi z visoko stopnjo klikov nanje so tako večinoma uspešnejši kot pri tekmecu. Ker je Google bolj priljubljen, je konkurenca na njem večja. Bing lahko ponudi večjo vidnost za manjše ali manj znane spletne strani.

Denar je sveta vladar

Matej Šmid

Google je sopomenka za spletno iskanje. S tem se strinjamo vsi, ki redno »guglamo«. In ni videti, da se bo to v kratkem spremenilo.

Googlov iskalni algoritem je ob nastanku pomenil revolucijo, ki je v hipu pometla s konkurenco v obliki superračunalnikov tipa Altavista. Hkrati je od takrat naprej strogo varovana skrivnost, zaradi česar je iskanje z Googlom tudi danes še vedno najučinkovitejše. Nenazadnje smo ravno zaradi tega že pred leti »guglanje« privzeli kot sopomenko za iskanje po spletu. Vsak, ki je že kdaj preizkusil kateregakoli izmed drugih iskalnikov, je ugotovil, da so rezultati drugačni, slabše razporejeni in predvsem manj koristni.

Res je sicer, da marsikomu ni všeč vedno bolj komercialna Googlova naravnanost, zaradi katere je med rezultati vedno več sponzoriranih objav, ločenih oddelkov za najdene videoposnetke, spletne trgovine, fotografije in še kaj. Z nekaj truda in uporabo posebnih dodatkov se da tu pomagati, vendar je verjetno bolje se jim prilagoditi in jih uporabiti.

Trenutno je edino področje, na katerem Google zaostaja za konkurenco, presenetljivo, umetna inteligenca. Če je Microsoft (in ne le on) »chatgpt« in sorodne izdelke v iskalnik vključil kar najhitreje, kolikor je bilo mogoče, Google, čeprav je eden pionirjev na področju umetne inteligence, tega ni storil. Razlog je seveda neločljivo povezan z denarjem, ki ga iskalnik nosi podjetju. Če bodo uporabniki (milijarde jih je) iskalnik, ki servira desetine rezultatov v obliki povezav (in oglasov na njih), nekoč zamenjali za tehnologijo, ki servira le natančen odgovor, brez povezav (in oglasov na njih), se bo Googlu slabo pisalo. Ta sicer ima svoj »chatgpt« (Bard), vendar ga sramežljivo skriva, precej daleč od samega iskalnika. Upal pa bi si reči, da bi bila njegova povezava s samim iskalnikom še bistveno učinkovitejša, kot je zdaj sam iskalnik in seveda bolj, kot je kombinacija Microsoft Bing + ChatGPT. Morda, nekoč, ko bo nekomu uspelo razbrati, kako bi bilo iz take kombinacije mogoče razviti nov poslovni model, ki bi nosil milijarde.

Ah, da, o še eni trditvi, zakaj je danes Google edini pravi iskalnik, smo brali v zadnjem času – zato, ker za to prvo mesto mastno plačuje. Na ameriškem sodišču je namreč prišlo na dan, da so za to odgovorne milijarde, ki jih podjetje plačuje Applu, da je na iphonih njihov iskalnik privzeta izbira, milijarde (sicer precej manj) za to pa prejema tudi Samsung, ki privzetost zagotavlja na svojih telefonih Galaxy. Nekaj (milijard?) v tej smeri dobi tudi Mozilla. Denar je sveta vladar. 
(Tako meni tudi Microsoft, ki v umetnointeligenčno nadgradnjo Binga vlaga … milijarde.)