Pro et contra: Bitcoin – igrati ali držati?

Bitcoin je spet v višavah, kmalu bo spet tudi v nižavah. Kakšna je prava strategija?

Izkoristimo trenutna nihanja!

Boris Šavc

Kriptovalute z bitcoinom na čelu so spet ena osrednjih tem finančnih dnevnih novic. Čeprav zlato pravilo veli, da je treba decentralizirani denar prodati, ko ga kupuje raja, za trgovce s kriptovalutami to ne velja. V primerjavi z delnicami so kriptovalute precej bolj živahne. Če je dnevni dobiček v višini dveh odstotkov vložka na klasični borzi pravi praznik, je pri trgovanju s kriptovalutami vsakodnevna realnost, saj se skoraj vsakih pet minut kateri od digitalnih kovancev premakne za toliko. Res pa je, da se vrednosti kriptovalut premikajo v obe smeri, zato nas namesto hitrega zaslužka zlahka doleti tudi »brzinska« izguba.

Z dolgoročnim vlaganjem v kriptovalute ni nič narobe. Če verjamemo v pravi digitalni kovanec, bomo najverjetneje na koncu poplačani. Žal nihče natančno ne ve, kdaj bo vrednost dosegla vrh, zato moramo trenutek za izhod določiti sami. Soočeni smo torej z dvema odločitvama, pri katerih lahko zgrešimo – izberemo na propad obsojeni kriptožeton ali napačen trenutek za prodajo oziroma nakup. Na drugi strani je dnevno trgovanje, kjer so napake manj verjetne, če smo ustrezno oboroženi z znanjem.

Prednosti rednega trgovanja s kriptovalutami je več. Nekaj je očitnih magnetov, kakor že omenjena divja narava digitalnih kovancev ali 24-urna razpoložljivost trga, nekaj pač malce bolj skritih, kot so odlična orodja za tehnično analizo, s katerimi se ponaša večina priljubljenih spletnih menjalnic. Z majhnim vložkom lahko teoretično naredimo veliko, saj je priložnosti že znotraj enega samega dneva na pretek. Provizije so v primerjavi s klasično borzo in trgovanjem majhne, transakcije pa zaradi tehnične superiornosti bliskovito hitre. Oboje je voda na mlin dnevnim trgovcem, ne glede na njihov stil trgovanja.

Zadnja in bržkone največja privlačnost dnevnega trgovanja s kriptovalutami je (ne)zrelost trga. Nikjer na svetu ni na kupu toliko novincev, ki bi z lastnim denarjem dobesedno preizkušali srečo. Opremljeni z znanjem in voljo do učenja imamo takojšnjo prednost pred zelenci, hitreje pridemo do želene pozicije ali z bliskovito reakcijo zapustimo neželeno. Tehnična analiza je praktično edino resno orodje v svetu kriptovalut, saj ni obrestnih mer, letnega objavljanja dobička in drugih oprijemljivih informacij iz sveta tradicionalnega trgovanja. Ker se vsi dnevni trgovci zanašamo na iste podatke o mejah odpora in podpore, identifikacijo trenutnega trenda, povezave med različnimi digitalnimi kovanci in podobno, je lažje predvideti gibanje cene, ki običajno sledi večini potez.

Hodl!

Matej Šmid

Verjetno ne bom razkril prav nič revolucionarnega, če bom zapisal, da je s kriptovalutami najbolje uspelo tistim, ki so se jih lotili nekoč davno, za zabavo in nato nanje za nekaj let, celo desetletje, pozabili. Nekoč davno so slišali za nekakšno »digitalno valuto«, ki se jo da kupiti prek nekakšnih QR-kod na mobilnih telefonih in jo shraniti v nekakšne »denarnice« v obliki šifriranih datotek. In so vanjo investirali nekaj (malega) evrov. Tisti, ki je leta 2011 kupil 100 bitcoinov in za to porabil, hm, borih 100 evrov, ima danes v denarnici protivrednost okoli 3,5 milijona evrov! Najboljša strategija za zaslužek s kriptovalutami je torej »držanje« oziroma Hold ali pa Hodl, če se v navdušenju malce zatipkamo.

Seveda je res, da se najverjetneje popolnoma nikomur leta 2011 (ali prej) ni sanjalo, da bo povpraševanje po nekakšnih digitalnih datotekah v desetih letih tako naraslo, da se bomo danes pogovarjali o 40.000-kratnem zaslužku. Verjetno leta 2011 tudi ni bilo prav veliko takih, ki bi v te datoteke vložili 100 evrov. In še verjetneje ni prav veliko takih, ki so takrat kupljene bitcoine zadržali, ko jim je v treh mesecih cena z enega evra zrasla na trideset (!). Ko se, na katerikoli borzi, četudi navidezni in takrat še bolj neobstoječi, zgodi kaj takega, verjetno 99 odstotkov t. i. vlagateljev postane prodajalcev. Seveda takrat (bajno) zaslužijo, vendar se hkrati odpovedo morebitnim zaslužkom v prihodnosti. Toda bolje vrabec v roki, kot golob na strehi, mar ne? Še posebej v tako nestanovitnem svetu, kot je svet kriptovalut.

In vendar, menim, da je »strategija« držanja lahko dobra strategija tudi danes, ko smo že zelo daleč od cene enega evra. Navsezadnje je krivulja gibanja vrednosti bitcoina še vedno taka kot vedno – strmo navzgor, nato pa dooooolgo navzdol. In nato ponovno in še bolj strmo navzgor itd. Poznam kolega, ki se je bitcoina lotil kar nekaj let kasneje, pa se mu je kupljeni (en) bitcoin do danes kljub vsem padcem vseeno oplemeniti na en dober avto. In poznam sebe, ki sem se tega lotil še veliko kasneje in celo prepozno, pa sem v zadnjih nekaj letih vseeno pridobil približno dva evrska tisočaka. In to le zato, ker sem vložil in pozabil. Vložil nisem veliko, zaradi tega vložka me ne bo konec, morda bom pa nekoč (še kaj) zaslužil. Ali pa tudi ne. Oziroma kot pravi zgoraj omenjeni kolega – morda se bo pa tale avtomobil, za katerega sem zaslužil do zdaj, spremenil v stanovanje. Ali pa tudi ne.

Važno, da se igramo, kot bi rekel naš urednik. Le kreditov in hipotek za to igranje ni najbolj pametno jemati …