Pro et contra - brezžično polnjenje, da ali ne?

Vedno več telefonov premore podporo za polnjenje, ki ne zahteva več povezave z »žico«. Brezžično polnjenje torej. Kakšno je vaše mnenje, je nakup takega modela smiseln?

Nerodno, drago in počasno

Boris Šavc

Izdelovalci pametnih telefonov ne vedo več, kaj bi nam ponudili. Ker se je rast prodaje najdražjih modelov ustavila, si vsako leto izmislijo naslednjo najboljšo stvar pod soncem. Domišljija jim počasi peša, njihovi izumi so vedno bolj umetni. Vodilo razvoja je preprosto, če so telefoni blizu popolnosti, jih je treba pokvariti, jim kaj odvzeti. Tako je izginil vhod za klasične slušalke, sledijo mu bralniki prstnih odtisov. Ko so baterije končno postale spodobno velike in polnjenje z enakimi polnilci hitro, so se lotili promocije brezžičnega polnjenja. Slednje je nedvomno priročno, a hkrati nerodno, drago in počasno. Sumim, da z namenom. Prihodnja leta bodo zagotovo minila v iskanju vedno hitrejšega brezžičnega polnilca.

Čeprav nas bi izdelovalci radi prepričali o nasprotnem, je brezžično polnjenje danes daleč od uporabnega izdelka. Res je podprtih vedno več telefonov, a so namenski polnilci dražji od običajnih, izdelovalci pa jih praviloma ne prilagajo paketu z napravo. Razširjenost naveze je nizka, tako da bodo prijatelji ali sorodniki ob obisku in izpraznjenem telefonu veliko bolj veseli ponujenega klasičnega polnilca kot brezžične podloge. Visoko ceno izdelki za brezžično polnjenje opravičujejo z obliko in priročnostjo, Ikea jih vgrajuje v lično pohištvo, dobijo se v podobi nočne svetilke ali budilke. Trud je žal zaman, lepoto in priročnost kazi to, da je treba telefon na podlogo precej natančno namestiti. Nekateri polnilci imajo v ta namen narisane celo ustrezne oznake. Resnično življenje je daleč od oglasov, kjer uporabnik malone s treh metrov vrže telefon na mizo in tam se v hipu začne polniti.

Brezžično polnjenje pametnih telefonov danes ni le počasno, naprava se med sesanjem električnega toka tudi nenavadno pregreva, kar zanjo zagotovo ni dobro. Brezžični polnilci so za nameček nerodni za nošenje. Če ne moremo brez njih, je treba kupiti vsaj dva, enega doma in enega za službo. Kdor o mojih besedah še vedno dvomi in ne verjame trdnim argumentom proti brezžičnemu polnjenju telefonov, naj mi izpolni eno samo prošnjo. Med polnjenjem naj uporablja svoj telefon. Radi bi verjeli, da zvečer odložimo telefon na nočno omarico in se ga do jutra ne dotikamo več, a praksa je žal taka, da pred spanjem mobilnemu prijatelju namenimo še preveč pozornosti. Če je del naše nočne rutine gledanje posnetkov na spletišču YouTube ali spremljanje norčij prijateljev z Instagrama, brezžično polnjenje (za zdaj) brez slabe vesti preskočimo.

Žico potrebujem le redko!

Matej Šmid

Brezžično polnjenje telefonov v resnici ni ravno nova pogruntavščina, sam sem si jo omislil že s telefonom Galaxy S4, torej pred petimi leti. Le moderna postaja šele sedaj, ko se je počasi lotevajo tudi drugi veliki izdelovalci, med njimi tudi Apple in Huawei.

Res je, polnjenje prek indukcije, kot bi ta način pravilno poimenovali, je počasno. Električna energija se prek tuljave v polnilni ploščici spremeni v elektromagnetno energijo, to »ujame« telefon, proces pa vzame svoj davek. Polnilni ploščici, ki jo napaja dvoamperski polnilec, pač uspe oddati le manjši del energije, preostalo gre v toploto. Pa kaj, zagotavljam vam, da te izgubljene energije na električnem računu ne boste videli. Počasnost pa – najboljšim med »brezžičnimi telefoni« se danes uspe napolniti v treh urah. Ne govorimo torej o pol urice, kot pri polnjenju prek žice, a je za nočno polnjenje to popolnoma vseeno.

Sam imam brezžični polnilec/ploščico nameščen na nočni omarici in, ko zvečer omagam, telefon enostavno položim nanj. Telefon se za trenutek prebudi, polnilna ploščica modro zasveti in … to je to, na telefon do jutra pozabim. Zjutraj je napolnjen do 100 odstotkov, polnilna ploščica pa sveti zeleno. Je lahko še bolj preprosto? Nobenega vtikanja žice v telefon (če imate starejši priključek microUSB, ki ni obrnljiv, je to še posebej simpatično), ničesar.

Brezžično polnjenje me je v zadnjih nekaj letih tako zasvojilo, da sem si za službo omislil še en polnilec, na katerem telefon stoji kot v naslonjalu. Polni se in mi hkrati kaže uro in druga obvestila. V resnici polnilec, ki sem ga dobil ob telefonu, uporabljam zgolj in le še, kadar potujem. Ker je manjši in ga je lažje pospraviti v kovček. Potreboval bi ga tudi, če bi kdaj kje ostal brez energije in bi v resnici imel le 15 minut časa, da bi si na hitro opomogel, a ne pomnim, kdaj se mi je to nazadnje zgodilo. Tudi zato, ker imajo današnji telefoni dovolj zmogljive baterije, da preživijo do konca dneva.

Drži, brezžični polnilci so malce dražji, če kupimo take »z imenom«. Dvajset evrov, nekoliko več od običajnih ožičenih polnilcev, a ne prav veliko več. Če se boste pri ožičenih držali tistih »z imenom«, pa še hitrih za povrh, bo razlika hitro skopnela. Sploh pa – če vam gre res za vsak evro, si lahko brezžični polnilec omislite tudi v poceni kitajskih spletnih trgovinah. Zagotavljam vam, da vas ne bo olajšal več kot za nekaj evrov. Deloval pa bo enako, saj vsi delujejo po standardu Qi, kar pomeni, da so primerni za vse in vsakogar.