Pro et contra: Firefox:IE
Uroš Mesojedec: Zakaj je Firefox boljši od IE
Preden se sploh lotimo primerjave med Firefoxom in IE, moramo razumeti njuno temeljno razliko: Firefox je narejen kot brskalnik, ki želi izkoristiti splet kot najbolj vznemirljivo podlago za vsebine in storitve, IE pa je narejen s povsem drugim namenom: zajeziti splet in ga razdrobiti, da bodo uporabniki še naprej zaklenjeni v monopolni namizni operacijski sistem in programe zanj. Glede na stanje obeh podlag danes, je očitno, da je Firefox ne le boljši, temveč mu uspe z inovacijami in nezaustavljivo trmo učinkovito nasprotovati najmogočnejšemu računalniškemu podjetju in njegovim vitalnim interesom.
Firefox gradi na dediščini poraženca prve velike spletne bitke, podjetja Netscape in njihovega brskalnika Navigator, katerega kodno ime Mozilla je postalo ime organizacije, ki je brskalnik spisala povsem na novo, tokrat v prosti kodi, ki je na voljo vsem za izboljšave in prenos na nove strojne podlage. A prava vrednost novega brskalnika se je pokazala zaradi smele odločitve, da bo z novo kodo ustvarjeno mnogo več od brskalnika. Rodila se je nova podlaga, na kateri je nastal tako brskalnik Firefox kot odjemalec za e-pošto Thunderbird, razvijalci po svetu pa so kodo Mozille izkoristili še za kup namenskih programov, kot so npr. večpredstavni predvajalnik in arhiv Songbird ali razvojno okolje Komodo Edit. Tu pa dobrot še ni konec. Arhitektura Mozilline kode omogoča razmeroma preprost razvoj dodatkov (addon). Prav ti so iz Firefoxa naredili mogočno zgodbo o uspehu, o kateri priča tudi nedavni rekord za Guinessovo knjigo: največ prenosov programa v enem dnevu, ki smo ga z več kot osmimi milijoni prenosov soustvarjali uporabniki spleta ob rojstvu Firefoxa 3.
Firefox želi izkoristiti splet kot najbolj vznemirljivo podlago za vsebine in storitve, namen IE pa je splet zajeziti in ga razdrobiti.
Danes je že tako kakovosten brskalnik mogoče z najrazličnejšimi dodatki nadgraditi v skoraj vsemogočen program. Neprecenljivi dodatki so npr. Firebug, ki naredi razvoj spletnih strani veliko prijaznejši; Prism, ki zna vsako spletno storitev preobraziti v navidezno namizno aplikacijo; Weave, ki omogoča enotne uporabniške nastavitve na vsakem računalniku, kjer uporabljamo Firefox; naštevali bi lahko še in še ... Zadnji v velikanski množici dodatkov pa je Ubiquity, še en dodatek, ki nastaja v Mozillinih laboratorijih. Z njim je splet postal še uporabnejše okolje, saj Ubiquity omogoča inteligentno, posamezniku prikrojeno sestavljanje vsebin in storitev spleta v nove, še uporabnejše skupke.
Ne pozabimo tudi, da je Netscape dal svetu javascript, ki je ključ tehnologije Ajax in uspešnic Spleta 2.0. Firefox javascript nadgrajuje še naprej, do ključnega jezika za razvoj spletnih storitev prihodnosti, ki bodo dosegli in prekosili namizne programe. Microsoft je z IE javascript najprej spačil v lasten jscript, dodal pa mu je še vbscript, zgolj z željo, da splet razcepi in naredi manj uporaben. IE je v splet prinesel tudi sramoto, poimenovano ActiveX, ki, upam, ne zahteva posebnega komentarja. IE še naprej vztrajno krši dogovorjene standarde. Poučna je še nedokončana zgodba z IE 8, ki naj bi bil po obljubah popolnoma skladen z odprtimi standardi, pa sodeč po zadnji preizkusni različici, spet ne bo.
Razvoj v odprti kodi žene Mozillo in Firefox naprej in v kratkem si lahko obetamo širitev različice za prenosne naprave (Fennec). Prihajajoči Firefox 3.1 bo izdatno pospešil kodo v javascriptu, oznaka <canvas> postaja popolna rešitev za dvorazsežno, vektorsko grafiko, kmalu naj bi se razširila še v tretjo dimenzijo, večpredstavnost bo podprta v samem brskalniku z oznakama <audio> in <video>. Vse to pa se dogaja v skladu s sprejetimi standardi, z razvojem proste, vsem dostopne kode in na veliko veselje milijonov in milijonov uporabnikov Firefoxa in drugih programov na inovativni podlagi iz Mozille.
Mitja Mali: Zakaj IE zadostuje
Mislim, da je nekdo med Monitorjevimi mnenji nekoč že zapisal, da so nekatere stvari pač moderne, in ena izmed njih je vsekakor udrihanje po velikih grdih podjetjih, med njimi pa še sploh po Microsoftu. Saj veste, grdi monopolist, ki nam prazni žepe in nas sploh na vseh koncih zatira in izsiljuje. Eden najhujših grehov? Hej, vsilil nam je Internet Explorer, to grozo od programske opreme, ki zatira svobodo kiberščakov in celotne spletne skupnosti!
Pa je res tako hudo? Pravzaprav ni. Podimo pošteni - Internet Explorer je splet odprl milijonom uporabnikov, ki se temu tehnološkemu čudesu prek raznih Mosaicov, Netscapeov in, bodimo realni, Firefoxov, nikoli ne bi upali približati.
In odpira ga še danes. Res, so tudi boljše rešitve, vendar je že tako, da je večina vedno zadovoljna s povprečnimi izdelki. Večina se nas vozi s povprečnimi, serijskimi avtomobili srednjega razreda, le redkim se ljubi ukvarjati z nadgrajevanjem teh vozil. Dovolj je, da nas zapelje od točke A do točke B. So pa seveda tudi entuziasti, ki na avtomobile "šraufajo" divje izpušne cevi in turbo polnilnike.
In če preskočim na računalništvo - hej, so tudi entuziasti, ki se odpovejo popolnoma delujočemu brskalniku in si namestijo, denimo, Firefox! A ti so v manjšini in bodo tudi vedno bili. Kajti dejstvo je, da večina uporabnikov kupi računalnik (in to je še vedno PC in ne morda Mac) z nameščenimi Okni (ali pa brez njih, pa jim jih "zastonj" namesti kolega). In tam je že nameščen Internet Explorer, ki deluje.
Ko bo privzeto v vseh računalnikih nameščen Firefox, bom pač uporabljal Firefox. In če bo Safari, bom uporabljal Safari. Do takrat pa pač IE. Tako preprosto je to.
Le poženejo ga in spletni svet je pred njimi. Dobesedno in veliko bolj res, kot če uporabimo Firefox. Bodimo pošteni - v Internet Explorerju se pravilno odprejo VSE strani, v Firefoxu ne. In to zato, ker ima IE tak tržni delež, da se mu izdelovalci spletnih strani enostavno morajo prilagoditi. Res, prilagajati se sploh morajo zato, ker se IE ne drži standardov. Pa kaj. Nas to kot uporabnika res zanima? Mene ne. Mene zanima le to, da se mi v brskalniku pravilno odpre moja spletna pošta, ki mi jo zagotavlja Exchange (Outlook Web Access), in da se mi pravilno odpre stran z Microsoftovimi posodobitvami, če se omejim le na dva primera. In v Firefoxu se mi ne odprejo. Prav, kriv je Microsoft, pa kaj. Grdi grdi. Prav, sesujmo Microsoft, le mene pustite zunaj tega boja!
Če se navežem še na nekaj ključnih pripomb, ki jih ima spletna sfera čez Internet Explorer. Varnost. Res, baje ima IE več varnostnih razpok od Firefoxa, oz. vsaj bilo je tako. Ampak razpoke se dandanes načeloma odpravljajo same od sebe. Slišim, da se tudi pri Firefoxu. Baje je IE počasnejši od Firefoxa. Hm, naj me vrag, a vedno sem bil prepričan, da je hitrost nalaganja strani daleč najbolj odvisna od hitrosti internetne povezave. In naj me vrag še enkrat, če pri 10 Mb/s povezavi v splet opazim kakršnokoli razliko v hitrosti izrisovanja strani med obema brskalnikoma. No, morda se Gmail v IE res izrisuje kako desetinko sekundo dlje. Se mi zdi. No, prav. In še zelo hvaljena novost v novem Firefoxu - delo s priljubljenimi stranmi. Huh, ali je res treba za tako osnovno zadevo zadaj namestiti nekakšno zbirko podatkov? Ali za to res ni mogoče uporabljati le datotečnega sistema, kot to počne IE? Če bi rad zbrisal priljubljeno stran, jo pač zbrišem iz imenika Favorites. Ali jo pač premestim v drug imenik. Z datotečnim raziskovalcem.
Naj za konec le še povzamem - ko bo privzeto v vseh računalnikih nameščen Firefox, bom pač uporabljal Firefox. In če bo Safari, bom uporabljal Safari. Do takrat pa pač IE. Tako preprosto je to.