Pro et contra: igralni računalniki ali telefoni?

Igralni računalniki, strupeno nevarne igralne grafične kartice, igralni monitorji… Ali res potrebujmo vse te tisoče evrov, ko nas zamikajo računalniške igre?

Najboljša igralna konzola je tista, ki jo imamo vedno pri sebi

Boris Šavc

Igre so na mobilnih telefonih prisotne od vsega začetka. Njihov razvoj je napredoval sorazmerno z zmogljivostjo aparatov. Od preprostih kač in vseprisotnega Tetrisa smo prišli do mobilnih različic iger Fortnite in Hearthstone. Napredek je več kot očiten in telefon (skupaj s tablico) v primerjavi z računalnikom in s konzolami povsem enakovredna platforma za igranje iger.

Telefon nima tipkovnice ali miške niti igralnega ploščka, a vseeno navduši s preprostim nadzorom v najzahtevnejših igrah. Zasloni sodobnih mobilnih naprav so kakovostni in iz leta v leto večji. Občutljivost na dotik je zanesljiva in se v igrah, narejenih zanj, odlično obnese. Igre, ki tečejo na telefonih, res niso visokoproračunski naslovi s konzol in pregrešno dragih računalnikov, vendar so dostopne vsepovsod, v vsakem trenutku. Telefon je postal naš najzvestejši spremljevalec in v hipu prežene dolgčas, ko na njem poženemo trenutno najljubšo igro.

Mobilni naslovi so namenjeni igranju po manjših koščkih, ki pa se hitro lahko sprevržejo v celodnevne seanse, saj igre za telefone običajno ponujajo ogromno zabave za malo denarja. Razvoj mobilnih iger je veliko cenejši kot razvoj naslovov AAA za konzole in računalnike, zato razvijalci poskrbijo za res široko paleto izdelkov, kjer slehernik najde nekaj zase. Mobilne igre so primernejše za mlajše, ljudi s posebnimi potrebami, večkrat spodbujajo ustvarjalnost in učenje kot večji projekti na računalnikih ali konzolah. Razvijalci mobilnih iger večkrat razmišljajo zunaj ustaljenih okvirov, kar jim omogoči pisana strojna oprema. Lep primer so igre, ki izkoriščajo obogateno resničnost AR in igralce spodbudijo h gibanju na svežem zraku. Igre na telefonih so se vrnile v dobre stare čase, ko ni bila najpomembnejša le grafika, ampak tudi zgodba, igralna mehanika oziroma vse, kar sodi k njihovemu osnovnemu poslanstvu – dobri zabavi.

Trg mobilnih iger je že danes največji in je v preteklem letu v blagajne udeležencev prinesel 68,5 milijarde ameriških dolarjev! Za primerjavo naj povemo, da so konzole prislužile »le« 48 milijard USD, računalniki pa 36. Na Kitajskem je 586 milijonov aktivnih mobilnih igralcev, v ZDA 203, njihovo število pa se veča tudi drugod po svetu. Mobilne igre so igranje približale novim ciljnim skupinam, 63 odstotkov mobilnih igralcev je ženskega spola. Ker se trend še zdaleč ne umirja, temveč zgolj raste, pričakujemo, da se bodo razvijalci iger za svoj kos pogače v prihodnosti borili predvsem na mobilnem trgu. Kar preprosto pomeni, da nas čakajo še večja izbira in boljše igre. Na telefonu, seveda.

Igre na telefonih niso igre, temveč igrice …

Matej Šmid

Res je, iger na telefonih je veliko več kot tistih na računalnikih ali konzolah, celo več denarja prinašajo založnikom. Drži tudi, da so igre na telefonih vedno boljše, strojna zmogljivost telefonov skorajda že dosega nekatere starejše računalnike in konzole, še posebej v zmogljivostih 3D. Vendar pa imajo telefoni v primerjavi z računalniki in s konzolami vsaj dve ključni težavi – majhen zaslon in slabši vmesnik za komunikacijo igralec–igra. Dvomim, da se bo to kadarkoli spremenilo.

Telefonski zasloni imajo sicer marsikdaj celo višjo ločljivost od osebnih računalnikov, najnovejši pa celo 120-herčne zaslone (česar manj zahtevni igričarji na računalnikih in konzolah nimajo), vendar je majhnost tista, ki postavlja omejitve. Kar oglejte si kdaj igro Fortnite na računalniku in jo primerjajte s tisto na telefonu. Načelno enaka igra, ki temelji na istem igralnem pogonu Unreal Emngine, vendar je njena preglednost veliko slabša. Da o igralnosti ne govorimo – tapkanje s prsti po zaslonu je za nekaj razredov bolj nerodno od upravljanja z igralnimi ploščki, ki so se razvijali leta in celo desetletja. Tudi upravljanje s tipkovnico in z miško, kar je običajno na računalnikih, je bolj udobno in natančno, zato omogoča boljše igralne izide. To vedo tudi razvijalci. Epic Games, denimo, igralcem tako različnih platform ne dovoli tekmovati med seboj.

Poleg tega pa seveda ne moremo mimo dejstva, da razvijalci iger za telefone lovijo tiste za konzole in računalnike. Zadnji so tisti, ki postavljajo standarde in premikajo tehnološke meje. Vedno močnejši procesorji, vedno bolj neverjetno hitre grafične kartice, vedno več pomnilnika, vedno več diskovja, to je tisto, kar danes le igričarji zmorejo popolnoma uporabiti. Za pisarniško delo ali splet je danes dovolj vsak računalnik, ki stane 400 evrov, za vrhunsko igro včasih ni dovolj niti tisti za 3.000. Ste že poskusili iz Steama namestiti kak najnovejši Doom ali, bognedaj, Microsoftov Flight Simulator? Potem veste, da že sam prenos igre s spleta lahko traja ure in ure, morda kar celo noč. Tudi če imate optično povezavo. Potem tudi veste, da po prenosu tudi namestitev traja dolgo, lahko tudi kako urico. In potem tudi veste, da včasih tudi zagon igre traja nekaj minut, včasih celo deset in več. In to na računalniku, ki ima hiter diskovni pogon SSD M2, 16 GB pomnilnika, najnovejši procesor in pregrešno drago grafično kartico.

Vendar se izplača – vizualni učinek take igre, ki jo povrh vsega poganjamo še na specializiranem, velikem in po možnosti ukrivljenem monitorju, je za nekaj razredov boljši od tistega, kar zmorejo telefoni.

Toda da, telefon je tisto, kar imamo vedno v žepu. Če vam je to dovolj, potem pač ostanite pri telefonskih igricah …