Pro et contra - Mac : PC
Če moram ocenjevati, zakaj bi si raje kupili PC kot Maca, je ključen podatek razširjenost pecejevske platforme v primerjavi z macovsko. Najsi ocenjujemo smiselnost nakupa Maca za rabo doma, za grafično obdelavo ali (bog ne daj) za poslovno rabo, je pomislek vedno enak - Macov je v našem okolju malo in to je slabo. Morda za grafično obdelavo še najmanj, pa vendar.
Matjaž Klančar: Zakaj je PC boljši od Maca
Za začetek je za svet PC na voljo veliko več programske opreme. Preden bom zaradi tega stavka kaj dobil v glavo, naj pojasnim, da s tem mislim tudi (ali predvsem) poslovno programsko opremo. Vsak poslovnež, ki je kdaj kupoval programsko opremo za vodenje poslovne dokumentacije, se bo strinjal, da med ponudniki pri nas zagotovo ni naletel še prav na nobenega, ki bi imel tako programsko opremo za Mace. Še več, tudi razvijalcev, ki bi morebiti kdaj kaj malega sprogramirali, ni in ne bo srečal. Mimogrede, ko smo že pri poslovni rabi (kjer se vsi vendarle ne pogovarjamo v angleščini), naj omenim, da na slovenski Mac OSX in/ali Office seveda nikakor ne moremo računati. Skratka, Mac je v poslovnem svetu zagotovo nemogoča izbira.
In kako je z nakupi programske opreme? Pri nas je kar nekaj distributerjev programske opreme, toda skoraj vsi so usmerjeni na PC. Razen peščice tistih, ki prodajajo programe za grafično obdelavo (Adobe). In, ne nazadnje, na PCju se lahko odločimo tudi za popolnoma zastonjsko, odprtokodno rešitev.
Težko bo tudi najti prijatelja ali "guruja", ki nam bo priskočil na pomoč v primeru težav, ki jih bomo imeli z našim novim Macom. "Kako se nastavi to?", "Kako naredimo ono?" Vprašanja, ki bodo ostala v zraku. Res, morda bi si lahko pomagali tudi z literaturo, s knjigami, pa vendar ne - vsaj ne pri nas, v slovenščini. Knjig o macovski tematiki je pri nas bolj ali manj nič. To pomeni, da se bo treba za začetek dobro naučiti angleščine (pa je šla starejša populacija po gobe...).
In kako je s strojno opremo? Ta je na strani PC nedvomno cenejša. Tudi če primerjamo "imenske" blagovne znamke, kaj šele, če primerjamo doma sestavljene računalnike. In to kljub temu da je od nedavna pravzaprav enaka, kot jo uporabljajo PCji. Razlika je le v nekaj malega strojne programske opreme, zunanjosti (res, Maci so načeloma lepi in lepši kot PCji) in seveda imidžu.
Kako je s servisiranjem te strojne opreme? Za začetek lahko, kot pri programski opremi, ugotovimo, da je znalcev s tega področja v naši neposredni okolici gotovo manj, kot jih je za področje PCjev. Razna "gurujska" mrcvarjenja računalnika (menjava diska, grafične kartice, pomnilnika) bodo tako večinoma omejena na nas same, če se bomo tega upali lotiti.
In kako je s samim nakupom Macov? Bolj slabo, vsaj v zadnjem času. Kot rečeno, je pri nas bolj ali manj le en prodajalec in če ta opreme nima na zalogi, smo pravzaprav mrzli. Ni dolgo tega, kar sem poslušal na to temo, kako nekdo ni in ni mogel kupiti Mac Mini, ker jih ni bilo na zalogi. Še več, na zalogi jih ni bilo niti v okoliških državah!
Če sklenem - ključna je večja razširjenost PCjev oziroma to, da jih najdemo prav za vsakim vogalom, enako kot tudi guruje ali "guruje", ki so jih sposobni upravljati. Pa četudi samo "upravljati".
Ključni pomislek je ta, da je Macov v našem okolju malo, in to je slabo.
Vlado Robar: Zakaj je Mac boljši od PCja
Apple je od svojega rojstva l. 1976 v prvih vrstah računalniških inovatorjev. Novosti, ki so jih predstavili, so - jasno - vključevali v svoje izdelke. Nekateri izmed njih so našli svojo pot tudi v navadne peceje, drugi so ostali izključna last Macov. Naj omenim vmesnika USB in firewire, zapisovalnik DVD v prenosniku (z režo!), 17-palčni prenosnik, prenosnik s širokim zaslonom. Seznam je zelo dolg. Ne nazadnje so poleg tehnološke dovršenosti Maci tudi zelo estetsko oblikovani. Že samo škatla, v kateri dobimo katerikoli Maca ali predvajalnik iPod, je očem prijetna, da o samih izdelkih ne izgubljamo besed.
Applov operacijski sistem Mac OS X sodi med najnaprednejše in najbolj izpiljene tovrstne izdelke. Med vsemi namiznimi sistemi z unixovskim ozadjem je najbolj razširjen. In če Microsoft s tisoči programerjev že pregovorno zamuja pri izdajanju novega operacijskega sistema Windows Vista, iz Applovega kalifornijskega tabora redno izhajajo nove različice OS X, ki so po naprednosti za nameček še za korak ali dva pred izdelki velikana iz Redmonda.
Očitki o visokih cenah se Applovih izdelkov držijo od vsega začetka. In če so bili nekoč celo upravičeni, to danes skoraj ne velja več. Cene so primerljive, pozabiti pa ne smemo niti na zajeten kupček programov, ki jih ob nakupu dobimo poleg vsakega Maca. Seveda to niso kakršnikoli programi, z zmogljivim programskim paketom iLife lahko zadovoljimo vse svoje potrebe po delu z večpredstavnimi vsebinami (glasba, video, fotografije).
Sploh pa so Applovi računalniki namenjeni predvsem temu, da z različnimi programi na njih naredimo nekaj, kar bi pač radi. Pri PCjih pa imam občutek, da moram najprej vložiti silno veliko časa (in najbrž tudi denarja) v to, da zagotovim, da je računalnik sploh pripravljen za delo. Namestiti moram protivirusni program, požarni zid, protivohunski program, pa me še zmeraj obhajajo dvomi, ali je v računalniku nameščen korenski komplet ali ne.
To, da je Macov veliko manj kot PCjev, je, kar zadeva varnost, precejšnja prednost. Pisci zlonamernih programov želijo, da bi se na njihove limanice ujelo čim več nič hudega slutečih uporabnikov. In zato napišejo virus, trojanca, vohunski program, ki deluje v okolju Windows. Oprijemljive številke govorijo o tem, da je število virusov za Mace zanemarljivo v primerjavi s sto tisoči škodljivih programov, ki so našli svoje življenjsko okolje v PCjih. Tudi sam operacijski sistem OS X je po študijah še zmeraj precej varnejši od Oken (in od Linuxa), saj je ima precej manj odkritih razpok v sistemu varnosti.
Če sklenem, so varnejši in boljši operacijski sistem, očem prijaznejša in za uporabo enostavnejša strojna oprema ter primerljive cene aduti, zaradi katerih bi bralcem Monitorja priporočil izdelke z blagovno znamko Apple.
Pri PCjih pa imam občutek, da moram najprej vložiti silno veliko časa (in najbrž tudi denarja) v to, da zagotovim, da je računalnik sploh pripravljen za delo.