Pro et contra - merjeni oglasi ali ne?

»Internet« vedno o meni ve vse, kaj imam rad, česa nimam in predvsem – kaj kupujem. Je to zame v resnici dobro ali slabo?

Dobro, vendar zelo neprijetno in moteče

Boris Šavc

Pred leti sem sodeloval pri projektu nekega nemškega podjetja, ki je ob pomoči računalniškega vida želelo obiskovalcem na oglasnih zaslonih prikazati osebno krojene oglase. Saj veste, otrokom sladkarije, mamam tampone in dedkom pasto za protezo. Po več mesecih trdega dela je nadarjena ekipa programerjev izdelala brezhiben izdelek, ki je praktično nezmotljivo prepoznaval spol in starost osebe pred kamero. Trgovci, ki so takisto aktivno sodelovali pri razvoju, so bili navdušeni in so s sistemom takoj opremili vzorčno trgovino. Vsi udeleženi so se nadejali svetle prihodnosti in velikega dobička. Po dveh tednih so trgovci razvijalcem opremo vrnili. Obisk je vzorčni trgovini močno upadel, ljudje so se je na daleč izogibali, saj je vedno prepoznala njihov obisk, ga beležila in bogve komu posredovala naprej.

Podobno je s ciljanimi oglasi, ki so tako zelo osebni, da se vsakdo prej ali slej počuti nelagodno ob količini in natančnosti podatkov, ki jih ima spletišče in jih deli z oglaševalci. Zakoni in države so vedno korak za spletnimi ponudniki. Ko je Google dobil odločbo, da privzeto onemogoči vse tuje piškotke, ji je z veseljem sledil. Sam namreč že ima gore tovrstnih informacij iz prve roke in mu je kazen zato celo koristila.

Osebno se stranem z veliko oglasi po možnosti izognem, da pa bi ti prikazovali vse moje skrite želje, povzemali pretekla dejanja in me opominjali na zgrešene nakupe, bi me takšna spletišča videla natanko trikrat – prvič, zadnjič in nikoli več. Meja med nabiranjem osebnih informacij za izboljšanje uporabniške izkušnje in dobesednem vohunjenju za strankami je presneto tanka.

Pokojni Steve Jobs je trdil, da ljudje ne vedo, kaj potrebujejo, dokler jim tega ne predstaviš. Vedno sem se strinjal z njim in tu ciljani oglasi nimajo kaj iskati. Z njimi ponudnik zaradi ozkoglednosti izgubi velik del potencialnega tržišča, saj se usmeri zgolj na ciljno občinstvo.

Ne pridružujem se teoretikom zarote in vse svoje datoteke vseeno hranim v oblaku, kjer so v vsakem trenutku na voljo (vsaj) ameriškim varnostnim agencijam. Očitno me torej tudi zasebnost ne skrbi preveč, Google že zdaj ve več o meni od mojih bližnjih. Ciljanim oglasom bolj zamerim tehnologijo, ki je nastala zaradi njih in ki jo politiki ter druge sile moči s pridom izkoriščajo proti ljudstvu. Že marsikateri škandal je razkril podle igrice, ki tečejo v ozadju. Teh bo z vsakim bajtom osebnih zapiskov več in svet zaradi »dobrih namenov« žal ne bo nič lepši.

Vidim same prednosti

Matej Šmid

Verjetno bi težko našel koga, ki bi ga oglasi, kjerkoli se že pojavijo, razveselili. Velikanski plakati ob avtocesti in na križiščih, celostranske »flehe« v časopisih in revijah, preglasni zvočni in video vstavki na radiu in televiziji. Oglasne pasice in mežikajoča (video) okna na spletnih straneh in 15-sekudni oglasi na Youtubu. Tam so, niso nam všeč, trudimo se jih ignorirati, občasno tudi preskakovati in blokirati. In vendar je to ključni del našega sveta in ekonomije, ki ga poganja, zato so koristni. Podjetja živijo od tistih nekaj promilov uporabnikov, ki jih vseeno opazijo in ob nakupih podzavestno upoštevajo. Iluzorno je zato pričakovati, da se jih bomo kadarkoli dokončno znebili, da bo svet, tudi internetni, nenadoma zaživel tako, da nas ne bo več motil. Če bomo hoteli storitve, ki so brezplačne ali pa vsaj poceni, bodo brez izjeme na voljo le v spregi z oglaševanjem. Če bomo plačali naročnino na Youtube ali Netflix, jih pa ne bo, tako preprosto je to.

Pogovarjamo se torej lahko le o tem, ali bodo oglasi, ki bodo leteli proti nam, koristni ali pač ne. Nas bodo bo spletnem deskanju in ogledu smešnih mačk na Youtubu (nas moške) obletavali oglasi za ženske vložke in šminke ali morda za vrtalne strojčke (vem, malce sem šovinističen, ampak vseeno, kot primer). Zakaj bi se tudi tehnologija aktualnega tisočletja obnašala tako, kot smo oglaševanja v časopisih in na televiziji vajeni že desetletja? Tehnologija omogoča več in bolje, zato jo je smiselno izkoristiti.

Piškotki, sledenje, profiliranje, kakorkoli že temu rečemo, je tu (tudi) zato, da so oglasi, ki jih prejemamo, smiselni. Seveda je popolnoma jasno, da podjetja, ki so to tehnologijo razvila do potankosti, tega niso naredila iz altruističnih vzgibov in razlogov, kot jih tukaj opisujem, ampak je cilj bogatenje lastnih delničarjev. Vendar gre to z roko v roki – narediti nekaj, kar koristi uporabnikom, se vedno izkaže kot nekaj, kar koristi tudi našemu žepu. Pa naj bo to do potankosti izpiljen pametni telefon z logotipom ugriznjenega jabolka ali pa do potankosti izpiljen algoritem dostave kar najbolj prilagojenih in primernih oglasov.

Seveda pa se je treba z vsemi silami boriti, da ta izpopolnjeni sistem dostave oglasov ne bi postal tudi izpopolnjeni način nadzora uporabnikov in državljanov sveta. Pa najsibo na strani ponudnika tehnologije ali pa držav(e).