Pro et contra - Outlook : Thunderbird

Matjaž Klančar: Zakaj imam raje Outlook

Naj kar takoj začnem s stavkom, ki bo stvari postavil na svoje mesto. Microsoftov Outlook (ne Outlook Express!) mi ni najbolj všeč, na njem najdem kup pomanjkljivosti, vendar menim, da predvsem v poslovnem okolju še vedno nima konkurence.

V poslovnem svetu, ki uporablja tudi druge Microsoftove pakete, kot sta Office in Exchange, je Outlook zaokrožena rešitev, ki deluje dovolj dobro, da jo obvladajo tako računalniški laiki kot poznavalci. Res pa je, da je za rabo doma prevelik, prepočasen in predvsem premalo prilagodljiv.

Njegova poglavitna prednost v primerjavi s konkurenti je povezanost njegovih osnovnih zmogljivosti (pošta, koledar, imeniki, opravila) in povezanost z drugimi uporabniki prek strežnika Exchange. Tako lahko v koledar hitro vpišem sestanek z nekom iz mojega imenika ali morda kolegu iz sosednje pisarne dodelim neko opravilo, ki ga mora narediti v določenem času. In se seveda nadejam avtomatskega opozorila, če delo do takrat ne bo opravljeno. Še več, še preden skličem sestanek, vidim, kdo izmed potencialno sodelujočih ima takrat čas in kdo ne. Če bi bil direktor (pa nisem ;), bi si lahko omislil celo, da bi si koledar delil s tajnico, ki bi mi dogovorjene sestanke vpisovala kar neposredno. Seveda lahko vse take zaznamke (poleg elektronske pošte) vidim tudi na svojem ročnem Pocket PCju in/ali pametnem telefonu, da o spletnem Outlooku v mojem brskalniku niti ne govorim. Ne nazadnje, danes pravzaprav vsak telefon ponuja povezljivost z Outlookom in največkrat z ničimer drugim.

Nadalje si lahko s kolegi v službi delim skupne imenike ali t. i. Public folderje. Resda je njihova raba še daleč od idealne, a kljub temu delujejo. Tako imam lahko skupni koledar, v katerega zaposleni vpisujejo predvidene dopuste, seveda pa imamo v podjetju tudi kar nekaj skupnih "telefonskih" imenikov. Še več, v skupne imenike lahko shranjujemo tudi datoteke. To je uporabno, če potrebuješ dostop do teh datotek, ko si nekje na poti (uporabiš lahko spletni Outlook). In, ne nazadnje, z nekaj malega vztrajnosti je mogoče v skupnih imenikih dobesedno naklikati preprosto zbirko podatkov. Ta ima resda težave pri iskanju in še kaj, vendar si jo lahko naredi vsak sam. V Monitorju npr. tako popišemo vso opremo, ki jo dobimo na preizkus in njeno "stanje" (preizkušeno, fotografirano, vrnjeno ...). Zahtevnejši pa lahko posežejo po programerjih, ki bodo v jeziku VBA sprogramirali še vse kaj več.

Kot rečeno, je odlična tudi povezava z Microsoft Office. Podatke iz imenikov lahko hitro uporabimo v Wordovih dopisih ali Excelovih preglednicah, kar iz Worda lahko pošiljamo cirkularna pisma s podatki iz Outlookovih imenikov, ne nazadnje pri pisanju elektronske pošte lahko uporabljamo slovenski črkovalnik iz Officea, če smo le nastavili, da je privzeti urejevalnik v Outlooku Word.

In ne nazadnje - (zelo dober in hiter) iskalnik v Visti zna zelo dobro iskati po pošti, ki je shranjena v Outlookovih zbirkah oziroma v strežniku Exchange.

Če povzamem vse zapisano, je jasno - če v podjetju uporabljamo Microsoftovo platformo, ni boljše rešitve za elektronsko pošto in urejanje osebnega časa. Konkurenca se Outlooku sicer bliža in ga je marsikje tudi prehitela, vendar ne v povezanosti in zaokroženosti celote.

Peter Šepetavc: Zakaj imam raje Thunderbird

Elektronska pošta je ena najbolj uporabljanih storitev, kar jih omogoča povezava v splet, razmah spletnih storitev za elektronsko pošto pa je poskrbel za to, da se o lastnostih in slabostih posameznih spletnih brskalnikov govori veliko več kot o zmožnostih programov za prebiranje pošte. Konkurenca je dokaj majhna, razlike med "velikim" Outlookom in "majhnim" Thunderbirdom pa so vidne že ob prvem zagonu.

Thunderbird je program, namenjen zgolj prebiranju pošte. Majhen, hiter, preprost za uporabo. Outlook uporabniku v osnovi ponuja več: vgrajen je koledar, zmogljiv opomnik, podjetja pa seveda cenijo navezo s strežnikom Exchange, ki omogoča, da imamo pošto, imenik in koledar opravil shranjene v strežniku in dostopne od koderkoli. Kljub temu da Thunderbird v neposredni primerjavi zmožnosti izpade dokaj omejen v primerjavi z Microsoftovim programom, pa podrobnejši pogled razkrije, da razlika ni tako velika.

Velika prednost Thunderbirda je namreč v njegovi odprti zasnovi. Zmogljiv vmesnik za dodatke omogoča, da vsak z nekaj programerske žilice napiše vtičnik, ki se ugnezdi v Thunderbird in doda novo zmožnost. Ponudba je precejšnja, v njej pa najdemo tako amaterske projekte kot tudi izdelke resnih programerskih hiš. Verjetno eden bolj uporabnih vtičnikov je Mozilla Lightning: v Thunderbird doda koledar in podporo skupinskemu delu ter obveščanju po elektronski pošti - ena ključnih prednosti Outlooka. Manjka sicer še naveza z namenskim strežnikom za skupinsko delo, kot je Exchange, zmožnost, da se poleg pošte na poštni strežnik IMAP shranjujejo tudi stiki, sestanki in opravila, pa je že na voljo - zanjo poskrbi drug vtičnik.

Manj vešči bodo zgroženo odvrnili, da je podpora vtičnikov sicer lepa lastnost, vendar pa množica mini programčkov različnih avtorjev navadno pomeni pravo moro, ko želimo, da vsi ti dodatki delujejo usklajeno. V resnici gre za podvig, ki je za vašega krajevnega računalniškega guruja ali upravitelja v omrežju trivialen in v primerjavi z naprednejšimi nastavitvami Outlooka prav nič bolj zapleten. Ko je celoten poštni sistem nastavljen, pa je samo upravljanje primerljivo ali celo lažje od upravljanja naveze Outlook/Exchange.

Skozi ves članek govorim predvsem o tem, kaj Thunderbirdu dodajo vtičniki, a to ne pomeni, da program že v svoji osnovni različici ne ponuja nekaterih bonbončkov. Varnostni mehanizmi so odlični: Thunderbird odlično sodeluje z bolj ali manj vsemi protivirusnimi programi, vgrajena orodja za preprečevanje spletnih prevar (t. i. phishing) in za filtriranje nezaželene pošte pa se lahko brez težav kosajo s komercialnimi izdelki.

Po daljši rabi elektronske pošte se seveda spodobi, da staro pošto arhiviramo in shranimo za zanamce, da se bodo zgražali nad oslarijami, ki sta jih njihov ded ali babica pisarila v začetku 21. stoletja. To omogočata oba programa, vendar pa smo pri Outlooku omejeni na njun lasten format za arhiviranje pošte. Tudi čez dolga leta bomo za prebiranje arhiva vezani na Microsoftov program (če bo takratno programje sploh še podpiralo format, v katerem je shranjen naš arhiv). Thunderbird pošto arhivira v tekstovnem formatu, ki je odprt in na voljo vsem, tako da ga lahko vedno preberemo v drugih programih - vsaj v beležnici - zato ni nevarnosti, da bi čez nekaj let imeli neberljiv arhiv oz. bi morali za branje arhiva plačati mastne denarce.

Da ne pozabim: Thunderbird je brezplačen. Večina vtičnikov tudi.