Pro et contra: Robotski sesalnik da ali ne?

Je smiselno dolgočasno in osovraženo delo prepustiti tehnologiji, ki ga opravi takrat, ko nas ni doma?

Roboti so koristni in hkrati zabavni. Vsaj za mačke

Matej Šmid

Sam sem, kar se tehnike tiče, zelo pragmatičen – če se le da, ji prepustim delo. Zakaj bi človek, kot visoko inteligentno bitje, počel nekaj, za kar popolnoma zadostuje inteligenca osnovnega … no, robota? Sprehajanje po stanovanju s sprotnim pobiranjem smeti, to je vendarle nekaj, kar ni raketna znanost.

In to dokazujejo tudi današnji robotski sesalniki, ki so od tistih prvih modelov že zelo napredovali. Tako zelo, da jih zelo uspešno izdelujejo in prodajajo tudi manj znani kitajski proizvajalci, za denarje, ki so prijazni vsakomur. »Manj denarja, manj glasbe« seveda še vedno drži, vseeno pa je tudi »zelo malo glasbe« dovolj, da me robotski sesalec prepriča.

Pomislite, majhna okrogla igrača se po stanovanju sprehaja, ko me ni doma ali ko spim. Medtem ko se vozi sem in tja, si tehnologijo LIDAR izrisuje zemljevid stanovanja, ki ji pomaga bolje opraviti svoje delo. Natanko ve, kje je spalnica in kje kopalnica s kopalniškimi preprogami, ki se jim je med sesanjem bolje izogniti. Tudi manjši medvratni pragovi novejših modelov ne ustavijo več.

S telefonsko aplikacijo lahko robota pošljemo (ali ga naročimo na nočno delo) posesati točno določeno sobo, pri čemer bo sam videl, kje so stopnice in kje se ni varno gibati. Če mu pri tem ne zaupamo, mu lahko postavimo fizične ali celo navidezne zidove – da, v aplikaciji mu lahko narišemo zid (!), prek katerega iz kakršnegakoli razloga ne sme.

Robotski sesalniki danes obvladajo tudi mokro brisanje tal. Ne posesajo le praha, ampak še pobrišejo za seboj in dokončajo delo.

Res je, posodica za zbiranje posesanega prahu je pri robotih majhna, toda izpopolnjeni modeli se danes znajo samodejno izprazniti. Natanko vedo, kje v prostoru se nahaja »posoda za smeti«, zato se ob koncu dela zapeljejo do nje in se izpraznijo. Enako storijo, tik preden jim zmanjka energije v bateriji – odpeljejo se do polnilnika in se napolnijo.

Predvsem pa, in tega ne smemo pozabiti, robotski sesalec je navadno neizmerni vir zabave za naše hišne ljubljenčke. Domača mačka se sesalca najprej boji in se ga brani, na koncu pa ga – uporablja kot prevozno sredstvo. Že samo to bo pri marsikom vredno tistih nekaj stotakov ;)

Roboti niso za tiste med nami, ki smo »manj urejeni«…

Boris Šavc

Eden izmed prvih robotskih sesalnikov v Sloveniji je našel dom pri meni. Prisežem, da sem ga nestrpno čakal, od trenutka, ko so ga napovedali. Sesanje sem sovražil, odkar sem bil že kot otrok zadolžen zanj. Moja mama je bila ena tistih, ki so prepričane, da je to opravilo najprimernejše za odraščajočega otroka. Da se oče ni želel ločiti od moje žepnine brez posesanega stanovanja, je sicer pripomoglo k moji vnemi, a ljubezni vseeno ni zanetilo. Od nekdaj sem ga sanjal, robotskega prijatelja, ki bi zoprnijo počel namesto mene. A življenje me je spet opomnilo, da bližnjic ne pozna. Robot je postal eno večjih razočaranj na moji poti.

Prvo, česar ne razumem, je, da je namenjen res, ampak RES, urejenim in redoljubnim ljudem! Zakaj? Oni tako in tako uživajo v pospravljanju. Robotu sem moral pol ure pred njegovo izmeno umikati pohištvo, zlagati pasje igrače, odstranjevati kable in podobno. Pol ure sem dejansko pospravljal! V čem je potem poanta? Robot ima najraje prazno stanovanje, brez stopnic in s čim manj koti. Kdor se najde v tem opisu, mu sesanje bržkone ne predstavlja problema. Če bi res imeli radi čisto stanovanje, moramo v začetno čiščenje pred čiščenjem vključiti še ročno sesanje zaves, stropa in pajčevin. Našteto je namreč zunaj dometa hišnega pomočnika in zajetno poveča čas priprave. Čeprav robot čisti, ko mi nimamo časa, in nam teoretično prihrani čas, je sesanje z njim v praksi časovno precej bolj potratno.

Recimo, da nam je pospravljanje bolj všeč od sesanja, kar v mojem primeru vsekakor drži, ter stisnemo zobe in se privadimo novega načina dela. Kdor ni zadovoljen z majhnim, velikega vreden ni, kajne? Bi držalo, če bi robot znal sesati. Manjše stvari, kot so nogavice, se mu rade zataknejo. Enako kot pri običajnem sesanju s to razliko, da tam stvar enostavno odstranimo in sesamo naprej, v primeru robota pa je zabave v hipu konec. Naj bo še tako premeteno oblikovana, se z istim rezultatom zatakne tudi naprava. Ob prazni bateriji robot sam najde pot do polnilne postaje. Žal ne vedno, zato smo ob prihodu domov prevečkrat razočarani.

Posoda za prah je vsled minimalistične oblike mala in zahteva pogosto praznjenje, kar predstavlja dodatno težavo. Robotski sesalniki so za nameček glasnejši od sodobnih klasičnih. In potem je tu cena. Res dobri roboti so ovrednoteni na višino slovenske plače! Za isti denar dobimo vrhunski klasičen sesalnik in odlično napravo za mokro brisanje tal pa še ostane nam nekaj drobiža za »šparovček«. Na koncu pa še tisto najhujše, kljub robotu potrebuješ tudi klasični sesalnik in ročno sesati sam. Otroške sanje tako za vedno ostanejo le otroške sanje. Žal.