Pro et contra: Telefon:GPS navigator

Uroš Mesojedec: Zakaj je samostojni GPS boljši od mobilnika z GPS

Zadnje čase zaradi izjemne priročnosti večino prvin osebnega računalnika prevzemajo mobilni, ali - kot jim tudi pravimo - pametni telefoni. Z novimi dodatki so postali nadvse prilagodljivi, saj poleg telefoniranja omogočajo tudi fotografiranje, delo z e-pošto, predvajanje večpredstavnih vsebin, brskanje po spletu, zadnja uspešnicai hit pa je tudi navigacija.

Satelitski sistem GPS je postal dejanski standard za določanje trenutnega položaja in to, kar je omogočilo miniaturizacijo in pocenitev naprav za sprejem njegovega signala. D in danes skoraj ni sodobnega telefona, ki ne bi imelvseboval sprejemnika GPS, navadnoobičajno še izboljšanega z izkoriščanjem kalibriranih signalov baznih postaj (A-GPS).

Vendar pa je podobno, kot nam v telefon vgrajeni fotoaparat ne more nadomestiti samostojne, visoko specializirane naprave, je tudi sprejemnik GPS, vgrajen v telefon, za navigacijo zelo okoren in praktično neuporaben.

Saj ne, da ne bi šlo. Sodobna programska oprema, skupaj z izčrpnimi zemljevidi, omogoča zelo učinkovito navigacijo ovinek-za-ovinkom. Problem je v tem, ker da gre zgolj za demonstracijo vsestranskosti sodobnega osebnega računalnika, pardon, pametnega telefona. Enake prednosti standardizacije, miniaturizacije in pocenitve so vmes uživale tudi namenske naprave za cestno navigacijo.

A tu gre za čisto drugo pesem. Predvsem so zasloni namenskih naprav precej večji in bolj berljivejšii in skoraj vsi po vrsti občutljivi zna dotik, to pakar v pametne telefone šele prihaja. Kot pri drugih ostalih namenskih napravah, z njimi ni posebnih sitnosti z nameščanjem programske opreme, ustreznimi nastavitvami sistema, dolgimi časi zagona in podobnim. Ker so namenske naprave namenjene navigaciji, jih lahko v ob morebitnemprimeru slabemga delovanjua opravičeno reklamiramo, pametnega telefona, ki nas ne vodi po naših pričakovanjih, pa seveda ne moremo, saj je njegova osnovna funkcija čisto drugačna in tudi programsko opremo za navigacijo smo si verjetno "izposodili" izs kakšnega spletnega vira. Če jo namreč kupimo, zelo verjetno porabimo toliko denarja, kot bi nas stala samostojna naprava. Ne pozabimo, seveda, da so namenske naprave narejene za rabo v avtomobilu. Tako v osnovnem kompletu vsebujejo vse potrebno za priklop na napajanje in pritrditev, ki omogoča varno rabo. Vse to pri pametnem telefonu dokupimo posebej. Seveda je pametni telefon zanimiv, ker ga imamo običajno praviloma vedno pri roki, a tudi namenske navigacijske naprave je mogoče uporabljati zunaj avtomobila, pri tem pa je njihova baterija pogosto zmogljivejša, saj so fizično večje in v njihovem drobovju ni toliko dodatne elektronike.

Cestna navigacija v pametnih telefonih je predvsem še en vir zaslužka za požrešne mobilne operaterje, ki znajo izkoristiti vsako priložnost, da nam drago zaračunajo vsak preneseni kilobajt. Za postavljanje pred znanci je reč sicer zanimiva, za avto pa si raje omislite namensko napravo. Je varneje.

Matjaž Klančar: Telefon je vse, kar zares potrebujem

Res je, Uroš ima prav - namenske naprave so načeloma bolj specializirane, znajo opravljati le eno stvar in tisto dobro. Pa vendar, smo pripravljeni čisto vsako igračo nositi s seboj posebej? Prepričan sem, da bi nam hitro zmanjkalo žepov. In delovnih polic, če se ozrem na osebni računalnik. Slednji je namreč še vedno v ospredju po tem, kaj vse zmore, in predvsem po tem, kako zna različne zmogljivosti povezovati med seboj. Zna nas povezati v splet, lahko je pisalni stroj, obvlada igre, lahko je televizor, videorekorder, da, tudi vmesnik GPS. Res pa je, da je, predvsem za slednje, "nekoliko prevelik".

In tu vstopijo pametni telefoni, ki sicer niso niti približno tako zelo zmogljivi kot osebni računalniki, vendar so hkrati veliko bolj "povezovabilni" kot namenske naprave. Npr. naprave GPS ... Predvsem seveda zato, ker lahko nanje namestimo najrazličnejše programe, ki so povezani s sistemom GPS. Ne le samostojne zemljevide, ki nam kažejo kje smo, in nas usmerjajo do izbrane točke. Namestimo si lahko tudi sledilce, ki na zaslonu sproti rišejo pot, ki smo jo prehodili/prevozili, in še več - to pot v realnem času sporočajo v splet, tudi v danes tako priljubljeni Facebook. Ali pa nam pot na koncu pretvorijo v format, ki ga razume Google Earth, tako da si jo lahko na osebnem računalniku ogledamo v treh dimenzijah. Ste si že kdaj ogledali, kako je videti pot letala, v katerem ste se nazadnje peljali, v, ne vem, London? Prav zanimivo - po eni strani gor in po popolnoma drugi nazaj dol. Lahko se igramo tudi z Googlovim mobilnim Zemljevidom, ki po novem v realnem času prikazuje, kje smo in kje so naši kolegi. In ker imajo (pametni) telefoni tudi elektronsko pošto - kadarkoli lahko komurkoli kar po e-pošti pošljemo povezavo na del zemljevida, kjer smo trenutno.

To je seveda posledica ključne prednosti telefona kot naprave GPS - je vedno pri roki. S telefonom dandanes tudi spimo, vsekakor pa brez njega ne gremo nikamor. Zato ga imamo v žepu, kjerkoli že smo. Sam sem se že znašel v situaciji, ko sredi tujega mesta enostavno nisem več vedel, kje sem. V starih časih bi pač koga povprašal, tu pa sem enostavno iz žepa izvlekel telefon, pognal Google Maps, vpisal naslov mojega hotela in si na zaslonu ogledal pot, ki me bo pripeljala do njega. Res, ta prenos podatkov v tujini me je zagotovo stal kar nekaj evrov, toda občutek tehnološke naprednosti je to brez težav odtehtal ;)

Pa še prednost telefonskega GPS, ki izhaja iz zgoraj omenjene povezljivosti. Telefoni imajo dandanes fotoaparate. Slabe, vendar zadovoljive. Povezava fotoaparata s sistemom GPS je sploh zabavna, ko zna telefon v podatke o fotografiji zapisati tudi koordinate, na katerih je bila posneta. Še bolje - ker je telefon povezan s spletom, lahko tako posneto fotografijo v trenutku objavimo na ustreznem portalu, ki ima ob njej prikazan tudi zemljevid. Poskusite pikchur.com, ne bo vam žal.

Aha, še zadnja prednost pametnih telefonov GPS v primerjavi z namenskimi navigatorji, skoraj bi pozabil. So enostavno nadgradljivi. Od sistemske programske opreme telefona do namenske programske opreme GPS. Pravite, da je to (sesuvanje) pravzaprav slabost računalnikov/pametnih telefonov? Pomislite še enkrat - Garminovi navigatorji redno zmrzujejo, če jih poskušate prepričati v vzporedno delovanje dveh različnih zemljevidov.