Pro et contra - telefon s peresom ali brez?

Zanimivo se mi zdi, da samo en proizvajalec, in še to le v enem modelu, svojemu telefonu prilaga pero, ki naj bi nadgradilo upravljanje s prsti. Ali niso tovrstna peresa umrla nekje tam, ko je Apple predstavil svoj prvi iPhone?

Ni za vsakogar, vendar zame je!

Boris Šavc

Vedno sem rad risal. Kar ne pomeni, da lepo rišem, a saj tudi pod prho pojem, čeprav nimam posluha. A vendar je bila moja želja po risanju tista, ki me je nagovorila k prvemu nakupu Samsungovega pametnega telefona Galaxy Note. Od tistega dne, ko sem ogromnega lepotca dobil v roke, sem pečen. Tako hrustljavo zapečen, da še danes, ko sem presedlal na Applove naprave, komaj čakam, da telefon iPhone začne podpirati digitalno pero Apple Pencil. Peresa se vračajo pod žaromete z zadnjo serijo korejskega prvaka Galaxy S22 Ultra, zato je prav, da vam razkrijem, zakaj je tako.

Digitalno risanje je veliko boljše od običajnega, ima opcijo razveljavitve in lažje odpušča napake. Dobra peresa so izredno natančna, občutljiva na stopnjo pritiska in dostojno zamenjajo klasični svinčnik oziroma bolje rečeno pero, barvico, flomaster, čopič in še kaj. Z enim samim dotikom se digitalno pero hipoma spremeni v risalno orodje po izbiri. Kaj bi pokojni svetovni umetniki ustvarili s tako podporo, si žal lahko le predstavljamo.

Podobno kot risanje je z digitalnim peresom užitkarsko ter priročno tudi pisanje. Hočeš nočeš so telefoni že zdavnaj zamenjali klasične beležnice, ker jih imamo vedno s sabo in so nadvse pripravni za zapisovanje najrazličnejših podatkov. Pisanje na programsko tipkovnico je zamudno in, milo rečeno, nerodno. S peresom je vse drugače, telefon je takoj enakovreden beležki, obenem pa ponuja prednosti sodobnega pripomočka. Zapiske je, v primerjavi s klasičnimi, mogoče shraniti nepredstavljivem številu, jih spremeniti v tipkano besedo ter poljubno obdelovati naprej. Digitalno pero nas spet navduši nad zapisovanjem stvari in spremeni življenje na bolje. Navsezadnje je dokazano, da si zapisane stvari zapomnimo prej!

Digitalno pero se izkaže kot odličen pripomoček za upravljanje naprave, operacijskega sistema in programov na njej. Medtem ko so naši prsti okorni in debeli, je strojna nadzorna naprava tanka in izredno natančna. V navezi s pisanjem je delo s programi, na primer urejanje PDF-dokumenta, povsem druga zgodba, ki po učinkovitosti ponekod preseže celo sedenje za računalnikom. Zadnji, ampak v današnjih časih še zdaleč ne najmanj pomemben razlog za pero namesto prstov pri uporabi telefona je higiena. Če se zaslona dotikamo s prsti, je ob povprečni uporabi na njem 10.000 bakterij na kvadratni centimeter, kar je več, kot jih ima sedalo straniščne školjke. S peresom bo telefon ostal deviško čist, četudi imamo v hiši kup otrok, ki bi se s svojimi umazanimi rokami radi igrali z njim.

Prsti popolnoma zadostujejo

Matej Šmid

»Vzeti ga moraš, odložiti ga moraš, izgubiš ga. Fuj! Nihče noče peresa, zatorej ga ne uporabimo,« je rekel Steve Jobs, ko so se med razvojem prvega iphona pogovarjali o peresu kot mediju za upravljanje telefona. *

S tem citatom bi lahko tudi zaključil ta prispevek, pa vendar, naj obrazložim malce bolj na široko.

Bili so časi, ko smo telefone upravljali s peresom (stylus), toda to je bilo obdobje, ko sta bili strojna in programska oprema še prešibki, da bi to opravilo brez težav prepustili našim prstom. Kot je pravilno ugotovil Steve, smo za priklic česarkoli morali iz telefona vzeti pero, nato ga nekam odložiti, nato smo ga po možnosti še izgubili. V trenutku, ko so telefoni zmogli delati po diktatu našega prsta in še več, več prstov, je vsaka potreba po peresu preminila. S prsti smo se naučili veliko hitreje tipkati, kot lahko to kadarkoli naredimo s peresom. Poskusite z navadnim svinčnikom pisati po papirju in pri tem tekmovati z nekom, ki s prsti tipka po telefonski tipkovnici! Resda lahko s peresom tudi kaj skiciramo, toda to lahko, resnici na ljubo, naredimo tudi s prstom. Dalje, poskusite s peresom povečati vsebino na zaslonu – morali boste tipkati po ikonicah plus in minus. Kot pred davnimi 15 leti.

Upravljanje telefona s peresom, pravijo pri Samsungu. Pa to res kdo počne? Saj ne rečem, zabavno in uporabno je narediti selfi s telefonom, ki ždi na polici, upravljamo pa ga s peresom. Toda kolikokrat bomo to tudi v resnici počeli? Ali morda s peresom »okrasili« naše video posnetke v obliki nadgrajene resničnosti? Trdim, da so to vse le »imenitni« dodatki, ki so tam le zato, da se telefon razlikuje od konkurence. Da ima nekaj novega, drugačnega, »boljšega« in zato lahko stane kakih sto evrov več.

V resnici je pri računalniku/telefonu/tablici edina korist od peresa tista, zaradi katere so digitalna peresa pred davnimi desetletji tudi izumili – za risanje. Umetniško risanje, če želite. S peresom, še posebej na specializirani tablici, lahko umetniške duše in priučeni »obrtniki« (glej prispevek o Nvidia Canvas na sprednjih straneh tokratnega Monitorja) zares ustvarijo imenitne umetnine. Pero je veliko bolj natančno (in drobno) od prsta, zato lahko z njim izvajamo veliko bolj natančne in drobne poteze. Izbiramo njihov stil in debelino, izbiramo orodja.

In vendar spet – koliko umetnikov (ali pa obrtnikov) se bo svojega posla zares lotilo na – telefonu?

 * Res pa je, da si je osem let kasneje tudi Apple premislil in z vsem pompom predstavil … pero. Apple Pencil. Toda pustimo zdaj to.