Pro et contra: Tipkanje ali narekovanje?

Je narekovanje res že dovolj zrelo, da ga lahko uporabljamo tudi v slovenskem jeziku?

Seveda!

Boris Šavc

Tehnologija obstaja, da jo uporabljamo. Ravno iz tega razloga sem vedno med prvimi, ki se zaletijo v obljubljene dobrote novega tehnološkega izuma in lastnoročno preverijo, kaj ta ponuja. Če me izdelek navduši, ostane v mojem naboru orodij za vekomaj. Tako se je zgodilo tudi z narekom.

Že prvi koraki nareka v angleščini so veliko obetali in odprtih ust sem spremljal, kako je računalnik v urejevalniku besedila sproti pisal, kar sem mu govoril. Zadeva na sončni strani Alp sicer ni bila uporabna, a jo je mlajša različica mene vseeno obdržala in jo uporabila, kjer se je le dalo. Danes je vse drugače. Tehnologija je zelo napredovala, slovenščina ji ne dela težav, mene pa od dolgih let sedenja pred računalnikom in udrihanja po tipkovnici boli sleherna mišica, kita in kost v telesu. Uporaba programske opreme za dikcijo lahko zmanjša ali celo odpravi fizično obremenitev, ki jo povzročamo svojemu telesu. Seveda obstajajo tudi drugi načini za ohranjanje dobre drže med delom ob računalniku, vendar zahtevajo veliko denarja ali spremembe delovnega prostora, ki jih morda ne moremo izvesti. Na srečo je programska oprema za pisanje z narekom precej bolj dostopna.

Tehnologija je na voljo vsakomur s telefonom, tablico ali z računalnikom, vključno z osebami s posebnimi potrebami. Programska oprema za dikcijo omogoča ljudem s posebnimi potrebami, da so produktivni, ne glede na to, ali nimajo rok, so paralizirani ali slabovidni. Ljudje s poškodbami, kot so opekline na rokah, ali stanji, kot sta sindrom karpalnega kanala in artritis, ki otežujejo tipkanje, lahko prav tako izkoristijo njeno ustrežljivost in si pomagajo pri delu, ne da bi se pri tem morali zanašati na pomoč drugih.

Z narekom tudi moški obvladamo večopravilnost! Pravijo (predvsem predstavnice nežnejšega spola), da moški težko počnemo več stvari hkrati, zato moramo eno nalogo postaviti pred drugo. Če pišemo z narekom, so nam naenkrat odprta vrata tega raja. Kot bi mignil pišemo članek, medtem ko pripravljamo obrok, vozimo avto ali se rekreiramo. Z narekom prihranimo veliko časa in energije, povečamo učinkovitost in lažje prikličemo zamisli iz svojih možganov. Številni namreč lažje opišejo stvar z izrečenimi besedami kot napisanimi. Z narekom napišemo veliko stvari, četudi smo nepopravljivo počasni pri tipkanju, hkrati pa pilimo svoje izražanje z besedami, kar nam pomaga pri predstavitvah in nastopanju v javnosti. Ob koncu dneva smo začudeni, da je vse, česar so se spomnili naši možgani, našlo svoje mesto na (digitalnem) papirju. Nikoli več ne bomo izgubili ideje, ker se nam ni ljubilo iskati pisala ali tipkati po telefonu.

Še ne, ampak kmalu!

Matej Šmid

Priznam, presenečen sem bil, ko sem preizkusil narekovanje v paketu Microsoft 365, še posebej po tem, ko sem ugotovil, da me razume tudi v slovenskem jeziku. Dolga leta in celo desetletja se vrtim v tehnološkem svetu in skoraj enako dolga desetletja sem bil prepričan, da svetovni velikani nikoli ne bodo našli časa in denarja, da bi se posvetili tako majhnemu in nepomembnemu tržišču (in jeziku), kot je slovenski. Izkazalo se je, da jim tega skorajda ni bilo treba, saj so vse opravile nevronske mreže, take ali drugačne.

Da, danes lahko računalniku tudi narekujemo v paketu microsoft 3 še spet enostavno a kliknemo na ikonico z mikrofonom in računalnik nas posluša brez težav razume slovenščino ee tipko pravilno nam zabeleži besede stavke potrudi se celo z odstavki pikami in vejicami a.

Aaaaaa, ne, briši to besedilo zgoraj, Microsoftova trišestpetka me je spet slabo razumela!!

Saj je še kar, no, ampak včasih manjka kakšna črka, včasih kakšna številka, prav vedno pa manjka vejica, pika ali razmejitev odstavka. Kar nekaj dela je sicer opravljenega, vendar še vedno ostane veliko dela s popravljanjem zabeleženega. Ne rečem, morda je težava tudi v tem, da nisem navajen narekovanja, morda bi šlo komu drugemu, denimo zdravniku, bolje. Osebno sem pač vajen pisati tako, da pravilno zaključim in do konca popravim/uredim vsak stavek sproti in ne pa odstavek ali celo sestavek na koncu.

Res pa je, da obstajajo tudi specializirani sistemi, ki slovenščino obvladajo še veliko bolje kot z umetno inteligenco naphane globalne korporacije. Kolega Huš, ki se je v tej številki pozabaval z njimi, me prepričuje, da je eGovor, ki ga uporablja slovensko zdravstvo, ali TIPKO, ki ga uporabljajo sodišča, skorajda nezmotljiv.

Do takrat pa bo uporabnikov, ki se bodo šli narekovanje daljših prispevkov ali celo člankov v slovenščini, malo. V resnici je za marsikaterega novinarja uporabnejša obratna rešitev – branje zapisanega besedila. Prvič zato, ker gre to računalnikom še/že veliko bolje kot zapisovanje nareka, in drugič zato, ker na ta način človeški možgani veliko hitreje zabeležijo morebitne napake v besedilu. Preizkusite, kolegi pri slovenskem podjetju Amebis, ki so razvili tudi Microsoftovega slovenskega govorca, bodo zagotovo veseli, da so bili pri tem uspešni!