Pro et Contra

Berem, da naj bi na trg pametnih telefonov kmalu vstopila tudi Mozilla in celo Ubuntu. Kakšno je vaše mnenje o takih »odprtih« telefonih?

Boris Šavc: Pamet v telefonu naj bo odprta

Nekdaj si v podjetjih niso belili glave z razmišljanjem uporabnikov. Naredili so izdelek, ga prodali in pospravili dobiček. Vprašanja o zadovoljstvu kupca so bila redka. Podobno je bilo na državni ravni. Politiki so prodajali, volivci kupovali. Kljub demokraciji je bilo malo priložnosti, da bi množica aktivno sodelovala pri oblikovanju smernic izbrane politične struje. Potem je prišel internet. Ljudem je dal informacije, jih vpel v dogajanje ter povezal kot še nikoli prej. Podobno se je godilo s programsko opremo. Nekdaj zaprti sistemi so se povsem odprli in spotoma izumili nov način dela z njimi. Odprto programsko opremo uporabljamo, če si želimo transparentnosti, fleksibilnosti in inovativnosti. Radi jo imajo v podjetjih in državnih upravah po svetu. Ker ni skrivnostnosti, pri njenem razvoju sodeluje več razvijalcev, ki so hitro pripravljeni slediti našim željam. Navsezadnje je tu tudi cena, običajno nična, ki odprto programsko opremo približa posamezniku.

Ko se je zdelo, da nič ne more zaustaviti pohoda odprte kode, se je zgodila mobilna (r)evolucija. Danes so računalniki v zatonu, prodajajo se pametni telefoni in tablice, na katerih sta največkrat operacijska sistema iOS in Android. Če je prvega Apple povsem zaprl v jabolčne ograde, pa je Google Android utemeljil na odprtem Linuxu in ga širokogrudno ponudil izdelovalcem strojne opreme, ti pa so dobroto takoj pograbili z obema rokama. Žal se je odprtost v procesu (p)osvajanja povsem izgubila. Izdelovalci telefonov in tablic so operacijski sistem prikrojili po lastnih željah in ga na zahtevo mobilnih operaterjev zaklenili. Študija raziskovalnega podjetja Vision Mobile je ocenila, da je zgolj 23 odstotkov Androida odprtega, uporabniki pa smo povečini prepuščeni na milost in nemilost izdelovalcu izbrane mobilne naprave.

Moja vzhičenost ob pogledu na prve telefone s sistemom Firefox OS ter veselje ob napovedi mobilnega Ubuntuja sta ob naštetem razumljiva. Čeprav čas ni na strani zamudnikov, v gneči na trgu sta precej agilna še Microsoft in Blackberry, sem prepričan, da se bodo leta, ki so jih novinci porabili za razvoj, pokazala na odraslih izdelkih s široko razvijalsko skupnostjo. Svežina bo očitna v učinkovitejših uporabniških vmesnikih in novih načinih (iz)rabe kupljene tehnologije. Tako Canonical kot Mozilla bosta uporabniku zagotovila optimalno izkoriščenost strojne opreme. Delo bo varno in učinkovito. Za vsakdanjo rabo ne bom potreboval telefona, za katerega sem nedavno prodal levo ledvico, ker bo odprta koda povsem spodobno delovala tudi na šibkejših napravah. V času, ko po svetu prepovedujejo odklepanje kupljenih naprav, bom imel svoboden sistem s korenskim dostopom in pomočjo pri uporabi, kakršne mobilni svet še ni videl.

Matej Šmid: Odprtost je le modna muha

Najprej recimo bobu bob – telefon je pač le – telefon. Popolnoma odveč ga je kovati v zvezde in mu dodajati nujne pridevnike, kot so »odprt«, »svoboden« in podobno. Tako kot zadnja leta počnemo s programsko opremo za osebne računalnike. Brez zveze. BMWjevi avtomobili so, recimo, prav pošteno »zaprti«, pa jim popolnoma nič ne manjka.

Se pa strinjam, da so odprtokodni projekti v času, odkar so se pojavili, naredili veliko dobrega na področju konkurence. Pomislimo le na paket Apache/PHP/Mysql, ki je danes dejansko standard na področju strežnikov, da o Linuxuvem jedru, ki je danes de facto standard skorajda povsod (razen Windows in Macov), niti ne govorim. In vsekakor sta slednja zaradi konkurence Linuxa z leti postala (še) boljša, kot bi bila sicer.

Toda konkurenca na področju telefonov pač že je, ne samo je, v resnici je huda. Zelo. Imamo operacijske sisteme iOS, Android in »druge«, med katere danes (še) štejemo Windows Phone in Blackberry, morda celo (še) Symbian. Še več, konkurenca je še veliko večja, saj se telefoni danes tudi strojno zelo ločijo, zato so resnična konkurenca pravzaprav izdelovalci, kot so Apple, Samsung, HTC in Nokia.

Telefoni različnih znamk se torej med seboj precej razlikujejo, obenem pa na neki osnovni podstati vsi ponujajo neko osnovno funkcionalnost, ki je enako dobra pri vseh modelih. In to zato, ker za njo stoji neko osrednje podjetje (Google), čeprav tule na levi strani berem, da je sistem menda skorajda zaprt, oh, groza.

Tako da enostavno ne vidim logike, zakaj bi bilo zdaj naenkrat bolje, če bo izdelovalec telefona neko podjetje, ki je znano po izdelavi (ne več najboljšega) spletnega brskalnika ali izdelovalec ene izmed distribucij namiznega operacijskega sistema Linux. V resnici še posebej ne vidim logike, kako bi lahko verjel, da bo tak telefon že kar v prvem poskusu dovolj stabilen, brez napak in pri vsem skupaj še uporaben, da bi ga lahko priporočil »stari mami« ali pač tistim, ki si kupujejo cenejše telefone.

Jaz bi temu v resnici rekel le hlastanje po denarju. Saj veste, telefoni se menda prodajajo v stomilijonskih nakladah, in to po ceni vsaj 100 evrov. Kar nekaj milijardic. Tudi če bi Mozilla in Canonical od teh milijard dobila le nekaj odstotkov, bi jima to lahko pomagalo, da bi vnaprej izdelovala (boljši) spletni brskalnik in (boljšo) distribucijo Linuxa ...

Da, samo za to gre.