Pro et contra

V zadnjem času se veliko govori o 3D tiskalnikih, pomenili naj bi menda nič manj kot revolucijo na mnogoterih področjih. Kaj o tem menite vi?

Boris Šavc: Sam svoj mojster  sem lahko že danes

Američani bi radi s 3D tiskalniki tiskali puške, otroci po duši igrače, stiskači rezervne dele in orodje, tehnološki navdušenci pa ovitke za telefone, stojala za tablice ali držala za kable. Zaradi visoke cene in omejitev pri velikosti končnega izdelka se mnogi ljubiteljem 3D tiskanja smejejo v brk, med drugimi kolega v sosednjem stolpcu, a treba je vedeti, da je vsaka nova tehnologija sprva smešna. Za potrditev misli ni treba daleč. Se še spominjamo prvih prenosnih telefonov, ki so bili vse prej kot prenosni?

Trenutno je materialov, iz katerih lahko natisnemo želeni izdelek, res malo. Največkrat so v rabi plastika, smola, keramika in nekaj kovine. Vendar je lahko omejen izbor že jutri zadosten za celo paleto izdelkov, ki bodo omogočili tiskanje »mešane robe«, na primer tiskanih vezij. Obeta se nam revolucija v proizvodnji, kjer se bo občutno skrajšala pot od načrta do prototipa, obenem pa bo 3D tiskanje podlaga za večjo raznolikost izdelkov. Proizvodnja z novo tehnologijo bo hitrejša in bistveno cenejša. Skladiščenja izdelkov praktično ne bo več, saj se bodo izdelki tiskali po potrebi. Sodoben način izdelovanja/tiskanja bo bržkone spravil ob službo marsikoga, a bo obenem ustvaril nova delovna mesta, kjer bo večja potreba po 3D tiskalnih strojih prinesla s sabo naval povpraševanja po usposobljenih serviserjih. Hitrejša in cenejša izdelava bo številnim oblikovalcem, ki sicer ne bi dočakali svojega trenutka, ponudila priložnost, da se predstavijo svetu.

Čeprav si tudi sam nadvse želim postati avtomehanik, ki si redno tiska rezervne dele za staro kripo, parkirano pred hišo, bo veliko pomembnejši preboj 3D tiskanja na področju zdravstva. 3D tiskalniki bodo popolnoma spremenili sodobno medicino, saj bomo lahko natisnili poljuben medicinski pripomoček, del telesa ali celo organ. Čeprav je taka raba šele v povojih, so prednosti očitne. Doktorji prihodnosti bodo med operacijo lahko natisnili potreben organ brez bojazni pred kasnejšimi komplikacijami. Telo natisnjenega organa ne bo zavrnilo, saj bo povzet po bolniku (DNK).

Cenovno so revolucionarni 3D tiskalniki še precej oddaljeni od nas, a to kljub temu ne pomeni, da tehnologija že danes ni nared za široko potrošnjo. Do domačih uporabnikov prijazni 3D tiskalniki stanejo od 800 do 3000 ameriških dolarjev, ljubitelji pa lahko uporabijo tudi zunanje izvajalce in svoje stvaritve naročijo na dom.

Matej Šmid: Ne prehitevajmo!

Tiskanje« 3D v resnici ni res zelo nova tehnologija, kot bi sklepali po vseh mogočih člankih in prispevkih, ki jih o njej beremo zadnje čase. Večja podjetja, predvsem v avtomobilski industriji, jih za izdelavo prototipnih delov uporabljajo že leta, desetletja. Mimogrede, te naprave že kar dolgo uporabljajo celo v slovenskem Gorenju. Hej, celo v Monitorju smo nekoliko manjše 3D tiskalnike preizkusili že leta 2006 (in kasneje, leta 2010). Res je le to, da so današnji 3D tiskalniki veliko cenejši (okoli 5000 evrov v primerjavi s 50.000 evri leta 2006) in da so nekako zašli v množične medije, ki so iz njih naredili vsesplošno zanimivo novico.

Mediji pač potrebujejo eksplozivne novice in kaj je v tej smeri boljšega kot novica o »eksplozivni« pištoli, natisnjeni s 3D tiskalnikom? Pa četudi gre v resnici le za »kup« plastike, ki je zmožen izstreliti le en (1!) naboj, pa še to le ob pomoči železnega dela, beri: žeblja. O natančnosti take »pištole« seveda nič. O zanesljivosti tudi ne. Pištole so zahodne ulične bande že pred desetletji izdelovale ob pomoči elastičnih trakov, tako da tu ni prav veliko revolucionarnega.

Pa pustimo pištole in se poglobimo v uporabnejše teme. Strinjam se, tiskanje 3D ima svetlo prihodnost. Danes podjetja tiskajo dele avtomobilov (in to ne samo prototipe), hej, visokotehnološka podjetja tako tiskajo tudi že dele reaktivnih letalskih motorjev! Prepričan pa sem, da je ta prihodnost, kar zadeva »običajne« uporabnike, še zelo daleč. Daleč so časi, ko si bomo sami doma »tiskali« rezervne dele za avtomobil, daleč časi, ko si bomo tiskali izdelke, ki smo jih prej odklikali na spletni strani. Najprej zaradi cene, predvsem pa zaradi preprostega dejstva, da vsi »cenejši« tiskalniki 3D »tiskajo« s pomočjo plastike. Bolj ali manj trdne oz. mehke plastike. In spomnimo se, da je v realnem življenju v resnici zelo malo izdelkov v popolnosti izdelanih iz plastike. Potrebujemo vsaj še kaj kovine in, recimo, lesa. Da, na voljo so že visokotehnološki tiskalniki 3D, ki »tiskajo« tudi iz kovine (zgoraj omenjeno tiskanje letalskih motorjev), toda takih doma ne bomo videli še desetletja.

Ne nazadnje pa se moramo zavedati, da je 3D tiskanje še vedno nadvse počasna tehnologija. Kdor se je o 3D tiskanju poučil z nekaj brskanja po spletu in z ogledom nekaj filmčkov na Youtubu, si v resnici težko ustvari vtis, kako ZELO počasna. Filmčki na Youtubu so ponavadi tipa »time lapse«, se pravi zelo pohitreni posnetki realnega dogajanja. Naj za primer zapišem hitrost tiskanja v Monitorju preizkušenega tiskalnika iz leta 2006 – za vsako plast debeline 0,1 mm je tiskalnik potreboval pol minute. Torej 5 minut za vsak milimeter. Tisk mini igračke višine 20 cm torej traja 200 * 5 minut = 16 ur in pol!

Razvoj teče naprej, hitrosti tudi, cene se znižujejo. Le da ne tako hitro, kot bi nam radi dali vedeti množični mediji.