Pro et contra
Berem, da izdelovalci predstavljajo ukrivljene televizorje in zdaj že ukrivljene telefone. Je ukrivljenost res nekaj, kar bomo nekoč imeli vsi, ali gre za muho enodnevnico?
Boris Šavc: Za ukrivljene zaslone
Mobilne naprave so se v zadnjih letih razcvetele hitreje kot slovenski javni dolg. Razvoj je bil bliskovit. Vsakih nekaj mesecev so prišle na trg naprave z boljšo strojno opremljenostjo, nadgrajeno umetno pametjo in dodanimi priboljški, ob katerih smo ostali odprtih ust. Kaotičnemu napredku smo potrošniki stežka sledili in le vprašanje časa je bilo, kdaj se bo vse skupaj ustavilo. Čeprav se zmogljivosti, predvsem pametnih telefonov, iz leta v leto še vedno ostrijo, gre zgolj za manjše nadgradnje in ne za revolucionarne novosti, ki so nam jih v preteklih letih redno servirali.
Rezerve v strojni opremljenosti vsekakor so, najbolj bi bila steroidov potrebna baterija, ki je najšibkejši člen mobilnih računalnikov, zmožnih klicanja. Izdelovalci so ubrali drugo pot. Vsi po vrsti se trudijo najti naslednjo veliko stvar in jo predstaviti uporabniku kot funkcionalnost, brez katere ni dostojnega mobilnega življenja. Apple prepoznava prstne odtise, androidna vojska posnema univerzalne daljinske upravljalnike. Prav vsi pa naj bi razvijali ukrivljene oziroma upogljive zaslone. Prvi je tak izdelek predstavil Samsung. Pametni telefon Galaxy Round, ki sicer močno spominja na model Note 3, ima poleg odlične strojne opreme ukrivljen zaslon. Na videz nepotrebna sprememba prispeva k lažjemu delu z napravo in pod prsti nerodnejših uporabnikov izboljša varnost naprave.
Ukrivljeni zasloni so se rodili v kino dvoranah, kjer gledalcu pričarajo večji vidni od klasičnih ravnih platen. Zaradi uspešnosti poslanstva so se začeli pomikati proti dnevni sobi. Večja vidljivost in enakomerna svetlost prikazane slike dajeta izjemno izkušnjo. Podoben učinek skušajo izdelovalci prenesti na televizorje. Uspeva predvsem večjim modelom, kjer je doživetje bliže tistemu iz dvoran oziroma posebnih platen, na katere sliko predvajajo projektorji. Ukrivljeni televizorji so za zdaj precej dragi in ni pričakovati, da bi se hitro uvrstili na reden prodajni spored bližnjih trgovin. Enako bo spočetka s telefoni, čeprav precej obetajo. Galaxy Round resda ni upogljiv, a mu ukrivljenost poleg unikatnosti daje precej prednosti. Ker nas pri delu z njim nerodni prsti manj motijo, bodo izdelovalci naslednjih modelov rob okoli zaslona laže izničili. Še več, zaslon se bo raztezal čez rob in prikazoval opozorila, čeprav bo osrednji prikazovalnik zaklenjen oziroma zaščiten z geslom. Videli jih bomo tudi, ko bo telefon ležal na mizi z obrazom navzdol. Naprave prihodnosti bodo z dodelano tehnologijo (beri: upogljivostjo) praktično neuničljive. Padec na tla ne bo več pomenil katastrofe, temveč zgolj olajšan nasmeh zadovoljnega kupca. Z razvojem se bodo našli telefoni, ki jih bo moč zložiti kot kos papirja in nositi v denarnici namesto v žepu. Prihodnost bo zanimiva, naslednja velika stvar očitno že čaka na nas.
Matej Šmid: Proti ukrivljenim zaslonom
Mnenja sem, da »naslednja velika stvar« zelo redko to zares postane le zato, ker si izdelovalci želijo novega vira dobička. Poglejmo le fenomen »3D«, s katerim so nas zadnjih nekaj let zasipali v oglasih za televizorje, filme, celo igralne konzole in telefone. Do neke mere se je tretja dimenzija prijela le v kinodvoranah, pa še tam smo prišli do skupnega imenovalca, ki pravi, da so dobre le risanke 3D, film pa po Avatarju noben.
Enako »naslednja velika stvar« niso postala foto sporočila MMS, ki so si jih kot nadgradnjo SMSov izmislili mobilni operaterji. Toda pojdimo nazaj, k ukrivljenim zaslonom.
Ukrivljen zaslon v kinodvorani je smiseln, ker je tako zelo velik, da ukrivljenost pomaga pri ogledu video vsebin na skrajnih robovih. Smiselnost ukrivljenosti televizorja je že bolj vprašljiva, saj so le ti precej manjši in nam nikoli ne zajemajo večine zornega kota. Se pa strinjam, da je prvi vtis, ki ga naredi tak televizor, fascinanten. Prepričan sem, da bodo ukrivljeni televizorji uspešni le in samo takrat, ko bo cena takega televizorja enaka ceni običajnih »ravnih« televizorjev. To pa se ne bo zgodilo ravno kmalu.
Po drugi strani sem prepričan, da ukrivljeni telefoni ne bodo uspešni nikoli. Če bi ukrivljenosti, kot so jo napovedovali včasih (zaslon se ukrivi preko roba, kar pomeni, da je tudi na morebiti pokritem/zaprtem telefonu vedno videti robni del zaslona, na katerem se lahko prikazujejo sporočila o stanju) še lahko napovedal določeno mero uporabnosti, pa je ukrivljenosti, kot se jo gresta Samsungov Gear in LGjev Flex, ne morem.
V resnici si ne predstavljam, kaj je razvijalcem rojilo po glavi, ko so načrtovali telefon, ki je ukrivljen po vsej krajši (Samsung) oz. daljši (LG) stranici. Zakaj bi bilo to dobro? In kako, da ni nikomur jasno, da je to v resnici slabo? Nekoč je že bil (Samsungov) Nexus, ki je imel malenkost ukrivljen zaslon in je deloval prav simpatično, toda ukrivljen je bil res zelo malo. Nova korejska izdelka pa sta (vsaj po slikah sodeč) ukrivljena tako zelo, da se bosta na ravni mizi kar gugala. Si predstavljate, kako boste na tak telefon tipkali, ko bo položen na mizo? Ne boste, ker se bo telefon prevračal. Si morda predstavljate, kako ga boste prenašali v hlačnem žepu? Ne boste ga, ker vas bo žulil še bolj, kot vas žulijo današnji ravni »plohi«. V čem je torej sploh prednost, zakaj sta telefona sploh ugledala luč sveta? Zato, ker so razvojni izdelki LGja in Samsunga pač zmožni narediti ukrivljen zaslon. Pika.
Vse zapisano seveda ne pomeni, da ne bi bilo super, ko bi telefon nekoč morda bil upogljiv in ne samo (nespremenljivo) upognjen. Saj veste, lepo zvit v svitek, iz katerega bi po potrebi povlekli in raztegnili veeeeeelik zaslon. Kot v znanstvenofantastičnih filmih. Morda nekoč tudi bo. Toda do takrat je še zelo daleč.