Pro et contra

Berem, da so se v Fordu pred kratkim zagovorili s priznanjem, da njihovi avtomobili sproti zaznavajo podatke o lokaciji in hitrosti avtomobila in da imajo potemtakem njihovi serviserji zelo natančen vpogled v to, ali kdo krši zakone v prometu in kdo. Kaj pravite na tak pristop do naše zasebnosti?

Boris Šavc: Za nadzor v avtomobilih

Da, nepremišljena izjava Fordovega prodajnega (pod)direktorja, Jima Farleyja, ki je na sejmu CES v Las Vegasu izjavil, da ameriški izdelovalec avtomobilov že danes ve, katera izmed strank redno krši cestna pravila, kdaj so bili prestopki narejeni in kje so kršitelji trenutno, je vznemirila spletno javnost. Podatke jim dostavlja vgrajeni GPS, ki poleg suhoparne lokacije vozila pod krinko pomožnih storitev matičnemu podjetju sporoča precej informacij, ki bi jih vozniki bržčas raje zadržali zase, med drugim izdaja hitrost vožnje posameznika. Kljub temu da je poredni Jim izjavo naknadno preklical, Pandorine skrinjice ni več mogel zapreti. Čeprav smo vedeli, da tehnologija je na voljo, je vedenje o njeni vsakdanji rabi nekaj povsem drugega. Na prvem mestu so bili pomisleki o kršenju zasebnosti. Slednjo je Jim v preklicu skušal razložiti z razlago, da vgrajeni GPS v Fordovih vozilih omogoča komplet storitev, ki danes vozniku pomagajo pri navigaciji in upravljanju vozila, v prihodnosti pa bodo družbi v pomoč pri organizaciji prometa. Tako bodo na primer prireditelji velikega dogodka že nekaj časa pred začetkom vedeli, koliko obiskovalcev prihaja z avtomobilom, in ustrezno prilagodili sistem parkiranja.

S Fordovim vodstvom se bojda ne strinja tri četrtine vprašanih voznikov po svetu. Med navedenimi razlogi za skrb največkrat najdemo stroške, zabavo, varnost in družbeni vidik. Visoki začetni stroški razvoja se bodo z množično proizvodnjo in uporabo bržkone znižali, navdušenci nad izpušnimi plini pa bodo svoje potrebe zlahka tudi naprej zadovoljevali na namenskih dirkališčih/poligonih. Izgubo služb bodo nadomestila nova delovna mesta, ki se bodo ponudila zaradi drugačnih potreb in spremenjenega prometnega načina. Skrbi me zgolj varnost, kjer bo treba na nepridiprave z računalniškim znanjem paziti bolj, kot pazimo nanje danes. Avtomobilska industrija in cestni režim se bosta pač centralizirala in zaščitila kot kočevski medved, lep zgled jima je lahko aviacija.

Sicer številne razloge, ki govorijo proti vpeljavi naprednejše tehnologije v vozila, zasenčijo argumenti za. Najpomembnejši argument za vozila brez voznika in uporabo sodobne tehnologije pri vožnji je vsekakor varnost. Nesreče, ki jih povzročijo nezbranost voznika pri vožnji, zdravstvene težave in alkohol, bi ti avtomobili zlahka preprečili, obenem pa pravočasno dostavili voznika/potnika na izbrani kraj. Med vožnjo bi si lahko umivali zobe, pili kavo, se zabavali s tablico, delali na prenosniku, se pogovarjali po telefonu in še kaj. Premagovanje razdalj z vozilom brez voznika bi bilo učinkovitejše in manj stresno. Potovalne hitrosti s sodobno tehnologijo opremljenega avtomobila bi bile manjše, saj bodo naprave namesto nas ubrale optimalno pot glede na cestne razmere. Počasnejša in krajša vožnja dobro vpliva tudi na okolje. Manj škodljivih plinov v ozračju je za načet planet dobra novica, saj Zemlja na opisano prihodnost že težko čaka.

Matej Šmid: Tehnika naj dela za nas

Tokratni dvom po mojem v resnici sploh ni dvom, saj se tudi jaz strinjam s tem, da s takim zbiranjem podatkov v osnovi ni nič narobe. Seveda le, dokler ostanejo anonimni, dokler jih nihče ne izkorišča v druge namene in, seveda – dokler uporabniki za tako zbiranje vedo. Če sem malce računalniški – kupci avtomobila bi morali ob prvem »bootanju« vsaj imeti možnost nekje odkljukati tisto Googlovo izbiro, s katero se strinjamo, da sistem o delovanju in položaju avtomobila zazna vse, kar se zaznati da. Če je na voljo tehnika, naj ta dela za nas, ne pa, da se je bojimo.

V resnici bi od kolega na levi strani naredil še korak naprej in predlagal, da se teh podatkov prej ali slej dotaknejo tudi oblasti. Zavedam se, da sem s tem zakorakal na nevarno področje, pa vendar – se zavedamo, da avtomobili bolj ali manj nikjer ne smejo voziti več kot 130 km/h, obenem pa so vsi narejeni tako, da gredo vsaj 180 km/h, nekateri pa celo 250 km/h in več? Res je, docela jih lahko izkoristimo na nekaterih delih avtocest v Nemčiji, vendar je takih delov vedno manj, saj je tudi tam vedno več odsekov z omejitvami hitrosti. Zakaj torej izdelujemo avtomobile, ki že v osnovi dovoljujejo nelegalno vožnjo? Morda tudi zato, da lahko države od močnejših motorjev pobirajo več davkov? Nekako tako, kot vedno več držav po svetu kupce tobačnih izdelkov straši s fotografijami raka, obenem pa pobirajo visoke davke od teh izdelkov. In če je tako, predlagam vmesno rešitev – v vsak avtomobil vgrajen tahograf. Država bo še vedno pobirala visoke davke na močne motorje, obenem pa bo zagotovljena varna vožnja, saj bo vsak šofer natanko vedel, da njegovo vožnjo spremlja vgrajeni GPS, ki ga bo lahko vedno preveril obcestni policaj. Kot rečeno, če že imamo ustrezno tehniko, ki je, bodimo realni, danes že prav smešno poceni, čemu je ne bi tudi uporabljali? Ste že kdaj videli, da bi po cesti divjali tovornjaki? V resnici ne in upal bi si trditi, da to ne velja samo zaradi njihove velikost in teže, temveč tudi zaradi tahografskega vohljača, ki sedi v vsaki tovornjakarski kabini.

Seveda pa je popolnoma jasno, da mora biti tak pristop urejen s standardi in zakoni, v Evropi pač z evropskimi. To pomeni, da je popolnoma nesprejemljivo, da se nad temi podatki naslajajo morebitni serviserji ali celo direktorji prodaje nekaterih izdelovalcev avtomobilov. Zbrani podatki morajo biti zaščiteni in po možnosti šifrirani, tako da imajo do njih dostop le pooblaščeni. Med slednjimi s(m)o lahko tudi sami šoferji, pod pogojem, da nam sistem ne dovoli spreminjati podatkov, seveda ;)