Pro et contra

Je za dober telefon res smiselno odšteti 500 evrov in več? V spletu, pa tudi v naših trgovinah, vidim, da je mogoče z izdelki manj znanih imen danes priti zelo blizu vrhunskim modelom. Kakšno je vaše mnenje?

Boris Šavc: Ime je pomembno

Da, v zadnjem času so precej priljubljeni pametni telefoni s Kitajskega. Lep zgled je zgodba o kitajskem podjetju Xiaomi, ki je tretji izdelovalec mobilnih naprav v državi, vedno bolj pa prodira tudi na zahod. Kitajska ofenziva ni zaobšla niti Slovenije. Na vsakem koraku nam trgovci ponujajo sposobne in poceni tablice, telefoni iste znamke pa glasno trkajo na vhodna vrata. Vprašanj o slednjih je vedno več.

Nizki proizvodni stroški, ki jim poveljuje poceni delovna sila, prispevajo k zelo nizki ceni pošastnih strojev v obliki velikih, svetlečih pametnih telefonov, ki se jim je težko upreti. Strma krivulja rasti prodaje že spodbuja ugibanja, ali niso telefoni (in druge mobilne naprave) na isti poti kot pred leti PC. Saj veste, to, kar je bil nekoč izdelek uglednega in priznanega podjetja, je danes pripomoček, katerega natančnega porekla ne ve niti prodajalec. Kar nekaj razlogov govori v prid teoriji, da bo pametne telefone doletela ista usoda. Poleg cene se kitajski telefoni velikokrat ponašajo z zmožnostmi, ki presežejo večino najbolj priljubljenih modelov na trgu. Z njimi pokrijemo specifične potrebe, ki jim telefoni priznanih imen navadno ne zmorejo ustreči. Kitajski telefoni so praviloma odklenjeni in jih dobimo brez vezave na določenega ponudnika mobilne telefonije.

Z naštetimi argumenti se seznam kitajskih prednosti konča. Največ skrbi povzroča zanesljivost poceni naprav z vzhoda. Četudi ne kupimo ponaredka, nakup lažnega Applovega ali Samsungovega telefona močno odsvetujemo, se poraja vprašanje, kako dolgo bo naprava brezhibno delovala. S servisi so križi in težave, pošiljanje po pošti nazaj v rodno deželo pa odpade, zato se hitro zgodi, da moramo živeti z invalidnim izdelkom naprej. Kitajski telefoni in naprave so sestavljeni iz najrazličnejših delov sumljivega porekla, zato včasih vse storitve ne delujejo, kot narekuje operacijski sistem, naložen vanje. Pravo izkušnjo tako dobimo zgolj z izdelki priznanih in s strani razvijalca podprtih izdelovalcev. Pametni telefoni so v sodobnem času nekakšen statusni simbol, izraz lastnega jaza. Zanje je na voljo kup dodatkov, zato jih zlahka nališpamo do neprepoznavnosti. Z njimi se v družbi vedno radi pokažemo. Kitajski modeli te dodane vrednosti za zdaj še ne premorejo.

Ko bodo ti telefoni prek domačih operaterjev na voljo v večjih količinah, bodo nekateri izmed navedenih pomislekov bržčas odpadli, še vedno pa bo držal rek, da nismo tako bogati, da bi kupovali poceni. Tudi med priznanimi izdelovalci dobimo vedno več poceni modelov, ki so hkrati zanesljivi in se jih ni treba sramovati. Navsezadnje je najbolj prodajan avto lanskega leta Ford Focus, a to še zdaleč ne pomeni, da je tudi najboljši.

Matej Šmid: Kitajci prihajajo!

Mojo utemeljitev, zakaj s »kitajskimi« telefoni ni v resnici nič narobe, bom začel prav tam, kjer je kolega na levi strani končal– pri osebnih računalnikih. Zgodba je namreč zelo podobna in se bo podobno tudi iztekla. »PC« je bil sprva samo en, IBMov PC. Tudi med telefoni, takimi, kot jih poznamo danes, je bil sprva samo en – Applov iPhone. Prvo je naredilo posnetek prvotnega IBM Pcja podjetje Compaq in PC era je bila rojena. Prvi (no, ali pa eden prvih), ki je naredil uporabno kopijo iPhona, je bil Samsung z operacijskim sistemom Android. In era pametnih telefonov je bila rojena. Pri PCjih ni trajalo dolgo, pa so zamisel zapopadli tudi Kitajci in svet preplavili s t. i. »kloni«, brezimnimi sivimi škatlami, ki so delovale enako dobro ali pa še bolje kot IBMi in Compaqi, le da so bile veliko cenejše. In natanko to se zdaj dogaja tudi na področju telefonov – Kitajci prihajajo!

In rezultat bo spet podoben. Na področju PCjev smo na vprašanja uporabnikov (kupiti klon ali »računalnik z imenom«?) odgovarjali – kupi računalnik, ki ima za seboj ustrezno resno domače podjetje, ki lahko ponudi garancijo in servis. »Ustrezno resno podjetje« je bilo za večja podjetja še vedno IBM ali Compaq (ali HP ali …), za domače uporabnike pa lahko tudi XY d.o.o. Pri telefonih je trenutno še bolj enostavno, prodajajo jih namreč bolj ali manj le mobilni operaterji, če odmislimo tisti nekaj manjših d.o.o.jev, ki se poskušajo v preprodaji. Razlog je seveda v prodaji na obroke in zakrivanju cene telefona v mesečne račune operaterjev, toda to že ne sodi več v sklop tega sestavka. Ergo, če telefon kupimo prek mobilnega operaterja, imamo zagotovljen servis in ni prav nobenega razloga ni, da bi se izogibali »kitajcem«. Tam jih že najdemo in še več jih bomo. Če »kitajca« kupimo prek preprodajalca ali prek tuje spletne strani, pač tvegamo, to je dejstvo.

Res pa je, da popolnoma na ravni PC klonov na področju telefonov še nismo. Kloni so (še danes) lahko tudi vrhunsko strojno opremljeni. Če bi gledali le na strojne specifikacije, največkrat mirno premagajo nekajkrat dražje imenske računalnike. Med »telefonskimi kloni«  še ni tako. Najnovejši najzmogljivejši »kitajci« so sicer že zelo blizu vrhunskim modelom podjetij Samsung, HTC in Sony, prav tam pa še niso. Procesorji se resda hvalijo še z več jedri kot »imenci«, a so to ponavadi počasna jedra, poleg tega ni še nihče izmeril, da bi bilo osem jeder na telefonu za karkoli bolje od štirih. Kaj šele, da bi to med uporabo občutili. Bolj je opazno varčevanje pri zaslonih in/ali zaščiti zaslona, ki je včasih kar navadna plastika in ne trdo steklo. To se občuti pri delu, še bolj pa opazi kasneje, ko se zaslon hitro opraska.

So pa, in to je dejstvo, »dovolj dobri«. In dovolj poceni. S ceno jim trenutno konkurira le Googlova Motorola, ki je pred nedavnim zamenjala lastnika. In, presenečenje – novi lastnik je ravno kitajski Lenovo, eden tistih, ki na področju telefonov resno mešajo štrene velikim. In ki je je v zadnjem četrtletju prodal že več telefonov kot osebnih računalnikov (kjer sicer velja za največjega na svetu …).