Pro et contra

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je skupaj z univerzami v Ljubljani, Mariboru in Kopru v okviru pogodbe Microsoft Enrolment for Education Solutions otrokom v vrtcih, šolah in na fakultetah omogočilo brezplačno rabo pisarniškega paketa Office (različica 365 Pro Plus). Kaj menite o tem?

Matej Šmid: Zakaj pa ne?

Res je, računalniški velikani se borijo za svoj tržni delež, tako ali drugače, že od nekdaj. Naj spomnim, da je bil eden prvih s takim pristopom Apple, ki ima v ZDA skorajda monopol nad šolstvom, pridobil pa si ga je z ugodnimi akcijami za šole, profesorje in študente. In, da, res je, prav vsi šolajoči se v Sloveniji imajo možnost pridobiti brezplačni Microsoftov Office 365, če se je le njihova šola pobrigala za to. Tako dobi učenec pisarniško licenco zase in še za štiri člane družine, v današnjih časih pa je verjetno še največ vredno to, da vsaki izmed teh petih licenc pripada kar cel terabajt prostora »v oblaku« oz. v shrambi OneDrive. Baj baj, Dropbox, bi lahko rekli.

Je s tem res kaj narobe? Morda bi začel kar z očitnim – podarjenemu konju se ne gleda v zobe. Pri čemer ta stavek nekako prejudicira, da je »z zobmi« morda kaj narobe, a v tem primeru tudi to ne velja. Z Microsoftovim Officeom v resnici ni nič narobe, nasprotno, gre za de facto standard v tej kategoriji izdelkov. Naj se sliši še tako čudaško, toda izdelek nima težav z združljivostjo, ne povzroča težav, enako velja tudi za različice za pametne telefone in tablice. Tudi tistim, ki so navdušeni nad Googlovo pisarno Google Docs, bi priporočal, da si ogledajo,  kako bi morale biti videti spletne različice programov – spletni Office je skorajda povsem enak tistemu, ki si ga namestimo na krajevne računalnike, in ne nekakšen spletni približek.

Res je, vedno je mogoče uporabljati tudi konkurenčne in celo zastonjske izdelke (LibreOffice  itd.), a je z njimi bolj ali manj vedno tudi vsaj malce težav. Pa četudi le zato, ker so premalo združljivi z izvirnikom – z MS Office. Enako velja za mobilni svet; kar poskusite uporabljati katere izmed konkurenčnih pisarniških programov za mobilce – izgubljeni podatki in cele datoteke so skorajda zajamčene!

Ko smo razpravo o kakovosti »zob« sklenili, lahko nadaljujem, da seveda ni nič narobe, če nam nekdo nekaj dobrega podari. V današnjih časih je vsak privarčevani evro dobrodošel, pa četudi pride s strani »grde grde« multinacionalke. Navsezadnje s tem opravljajo koristno delo tudi pri tistih, ki programov sicer ne kupujejo – odvračajo jih od piratiziranja programske opreme.

Prav, res je, Microsoft v resnici ni tako zelo radodaren, kot bi se rad prikazal, saj ga tako darilo v resnici ne stane prav nič. Izdelovalci avtomobilov bi se k takim darilom malce težje zatekli, saj vsak avtomobil s seboj nosi tudi proizvodne stroške in ne samo razvojnih, kot velja za programsko opremo. Hej, dandanes še stroškov za diskete, CDje, DVDje in knjige ni več, v resnici nam podarijo zgolj in samo še X-mestno kodo, s katero si smemo namestiti program iz spleta.

In res je tudi to, da je Microsoftov cilj vse prej kot humanitaren – v resnici bi radi mladino navadili na uporabo svojih izdelkov, da bi jih uporabljali tudi kot odrasli, v službi. Tam bi zanje seveda plačali. Natanko tako, kot si verjetno želi zgoraj omenjeni Apple v ZDA. Res pa je tudi, da imamo vsi ljudje določeno stopnjo svobodne volje in se lahko po končanem šolanju odločimo za uporabo česarkoli, če sploh česa.

Boris Šavc: Podkupovanje

Sam se nad takim posiljevanjem zgražam. Zakaj ne skačem do stropa od sreče, če mi najbogatejši izdelovalec pisarniških programov na svetu daje izdelek brezplačno? Predvsem  zato, ker je to zanj povsem brezplačna reklama. Otroci v vrtcu, dijaki in tudi študentje bržkone ne bi njihovega izdelka kupili sami. Tudi če dajo celotnemu podmladku v Sloveniji po en izvod brezplačnega paketa Office, si upam trditi, da jim zaslužek ne bo bistveno upadel. Nasprotno, in oni to vedo, mladi uporabniki, ki bodo z njihovimi izdelki zrasli, bodo njihove najhvaležnejše stranke v prihodnosti. Navajeni Worda, Excela, PowerPointa in drugih, pri delu ne bodo želeli uporabljati tujih orodij. Če si paketa Office ne bodo privoščili za domačo rabo, nakup njihovim delodajalcem zagotovo ne uide.

Poleg brezplačne reklame grajam navdušenje vzgojiteljic, učiteljic in profesoric (z njihovimi moškimi predstavniki vred) nad velikodušnostjo giganta iz ameriškega mesta Redmond. Ker je veselje navadno pospremljeno z učnimi obveznostmi, hitro pridemo do stanja, ko mora otrok domačo nalogo oddati v Wordu. Ne v računalniški obliki, v obliki besedila, spisanega v kateremkoli pripomočku za urejanje besedil, temveč samo v tem Microsoftovem programu. Drugače bi imel učitelj preveč težav, za napake bi bil kriv program, kaznovan pa otrok. Podobne bedarije pogosto slišimo kot izgovor na obtožbe o posiljevanju. Saj ni nobene škode, program je vendar zastonj, pravijo. Napačno razmišljanje, dragi moji, škoda je velikanska. Če otroke enkrat zastrupimo z drogo v obliki brezplačnega paketa Office, ne moremo pričakovati, da bodo kasneje uporabljali karkoli drugega. Me zanima, ali bi bili odgovorni pripravljeni tako hitro sprejeti ponudbo Coca-Cole, če bi ta želela dobavljati brezplačno pijačo vsem otrokom v Sloveniji? Drugače plačljivo stvar, ki jo imajo otroci radi, bi šole zagotovile brezplačno in požele javno hvalo. Zakaj že ne? Je škodljiva in povzroča odvisnost? Če Microsoftov Office ni škodljiv, kar je odvisno od pogleda, saj bi brez njega odprta koda bistveno prej zaživela, pa vsekakor povzroča odvisnost. Poznam primer podjetja, kjer so stavkali, ko so jim plačljivi Word zamenjali z brezplačno alternativo. Nekaj časa so delodajalci pridobili s tem, da so bližnjicam do zastonjskih programov pripisali znane ikone in jih preimenovali v Word, Excel, Outlook. Odvisniki so jih hitro spregledali in zarobantili še bolj. Odtlej je vsak novinec poleg stiska direktorjeve roke deležen tudi kode za prenos Microsoftove Pisarne.