Pro et Contra

Vse več prenosnih, pa celo namiznih računalniških naprav se trudi z raznimi digitalnimi pomočnicami. Je to trend, ki bo obrodil sadove, ali le slepa ulica?

Boris Šavc: Digitalni pomočniki so prihodnost!

Siri, Cortana, Google Now so digitalni pomočniki, ki nam olajšajo vsakdanje skrbi. Na zastavljeno vprašanje nemudoma poiščejo primeren odgovor in nam informacije podajo v prijateljskem tonu. Ne branijo se niti najrazličnejših nalog, med katerimi prevladujeta klicanje in pisanje sporočil. Edini resnejši hibi naštetih primerkov umetne inteligence sta potreba po povezanosti v splet in nepoznavanje slovenščine. Zahteva po znanju angleščine (ali drugega večjega) jezika bo od rabe odvrnila marsikaterega Slovenca. Tisti, ki vsak dan poslušajo tuje poddaje, gledajo filme brez podnapisov in igrajo spletne igre, kjer vsa komunikacija poteka v enem izmed bolj razširjenih jezikov, pa bodo to oviro zlahka obšli. Trud se jim bo bogato poplačal.

Digitalni pomočniki so prehodili že dolgo pot. Z vsako novo razširitvijo se izboljšajo natančnost zaznave govora, točnost podanih odgovorov in nabor nalog, ki so jih pametnjakoviči sposobni postoriti namesto nas. Poleg že omejenih klicev in sporočil nam rade volje priskočijo na pomoč, ko je treba spisati opomnik, koledarski vnos, nastaviti budilko in še kaj. Marsikdaj je rezultat povsem enak, kot če bi nalogo postorili mi sami, včasih pa priročen pomočnik poskrbi še za dodaten priboljšek. Lep zgled dodane vrednosti je označba kraja, kjer smo ustvarili zabeležko ali opomnik, tako da se oglasi, ko pridemo na določeno območje (npr. domov, v službo).

Digitalni pomočniki se učijo. Z redno rabo nas vedno bolje razumejo, spoznajo naše potrebe in podajajo pravilnejše odgovore, oziroma se odzivajo natančneje. Ko se v neznanem mestu izgubimo, nam poiščejo avto. To počne že nešteto mobilnih aplikacij, porečete. Se strinjam, a digitalni spremljevalec sam zazna, da smo se do neke točke pripeljali, in nam po potrebi kasneje z njo tudi postreže. Sčasoma natančno spozna naše navade, nam poroča o športnih dogodkih (in rezultatih), ki nas zanimajo, se pozanima o javnem prevozu in gneči na poti, po kateri se večkrat odpravimo. Navade posameznika spozna z redno rabo in ob pomoči orodij, ki so mu na voljo. Odvisno od naše volje nas spoznava tudi z branjem elektronske pošte, obiskom družabnih omrežij in prek satelitskega sledenja slehernemu našemu gibu.

Menim, da so digitalni pomočniki že danes zelo uporabni, v prihodnosti pa bodo praktično nepogrešljivi. Porajajo se skrbi o zasebnosti, saj nas digitalni pomočnik kmalu pozna kot le malokdo. Priobčanje podrobnosti o naših navadah in potrebah je res voda na mlin podjetja, ki stoji za izbranim pametnjakovičem, in to srečnež brž izkoristi za kovanje še večjega dobička. A kljub temu menim, da si ni vredno beliti las. Navsezadnje je tudi gospoda marsikaj zaupala oprodam, ti pa so zaupano praviloma brž raztrosili po vasi, a zato ni bilo nič manj služinčadi. Če določenega dela ne želiš opravljati sam, oziroma si pri tem želiš pomoč, moraš za to plačati določeno ceno. Tako je pač življenje.

Matej Šmid: Prihodnost nikoli ni taka, kot nam jo slikajo!

Ker imam prednost, da je moj zapis na desni polovici strani in ste torej že prebrali mnenje kolega na levi, se lahko kar takoj spotaknem ob »edino resnejšo hibo«, ki jo je omenil. Nepoznavanje slovenščine. Da, nepoznavanje slovenščine je hiba, in to ključna. Še posebej, če se pogovarjamo o digitalnih pomočnicah, ki prepoznavajo govor, lahko trdim, da je to hiba, ki v doglednem času (letih, desetletjih) ne bo premagana. S prepoznavo govora v slovenščini se pri nas nekateri sicer res ukvarjajo, a so še zelo daleč od uspešnosti. Da bi nam pri tem pomagali kar gugli in microsofti, pa ni upati. Ne nazadnje je že navaden slovnični pregledovalnik, ki je vgrajen v Word, Microsoft kupil od slovenskega podjetja in ga ni šel razvijat sam. Ker je slovenščina pač premalo uporabljan jezik, predvsem pa, ker je preveč zapleten. Tako zelo, da uporabnega preverjanja slovnice in pravopisa pisnega jezika še vedno bolj ali manj nimamo. No, imamo, a zadostuje le najmanj zahtevnim, lektorjem pa ne. Tako da – računalnikom (in telefonom in uram) pač ne bomo nikoli narekovali. Še več, velika verjetnost je, da jim ne bomo narekovali, tudi če znamo angleško. Saj angleško vsi bolj ali manj znamo, toda naš naglas je za te programske izdelke pač še vedno huda težava. Da o tem, da v angleščini pomočniku pač nikoli ne boste mogli naročiti, naj vam »nastavi opomnik za sestanek z Blažem Matičičem, na Celovški cesti 12«. Ker se to po angleško pač »malce« drugače sliši (ste že kdaj poslušali angleški/ameriški navigator GPS, kako se muči s slovenskimi imeni cest?).

Ko smo to razčistili, se lahko spotaknem ob »umetno inteligenco« teh izdelkov. Res je, velikanska količina podatkov, ki jo je Google z leti izbrskal iz svetovnega spleta, daje pri rabi videti, da gre za nekakšno inteligenco. In vendar je v resnici vse skupaj le nekakšen približek  te inteligence. Pomočnice se nas trudijo razumeti (in se ob nerazumevanju nekoliko pošaliti iz svoje nevednosti) in se trudijo narediti to, kar od njih zahtevamo. Pri tem gre trenutno še najbolje Applovi Siri, najslabše pa tistemu nečesu, kar je vgrajeno v Googlove ure Wear. S slednjimi sem se pred nedavnim kar pošteno sprl, ko me, prvič, nikakor niso hotele razumeti, in, drugič, mi niso dale možnosti popraviti razumljeno. Rezultat so bila elektronska sporočila z napačno vsebino, ki so letela na napačne naslove. Med drugim.

In za konec se lahko vrnem spet nazaj – na nepodprtost Slovenije, tokrat v obliki krajevno prilagojenih vsebin. Kaj nam pomagajo Googlovi zemljevidi, če nam kot najboljše restavracije »v okolici« ponudi malone restavracije v radiu, ki presega celotno Slovenijo. In kaj nam pomaga vremenska napoved, s katero nam po telefonih vsak dan postreže Google Now, če ne drži niti trenutna temperatura, kaj šele napoved. K sreči vsaj povezava z lokalnimi avtobusi deluje, pa še to so za Google pro bono spisali programerji slovenskega podjetja.

Skratka, digitalni pomočniki in pomočnice so trenutno še zelo daleč od uporabnosti, vsaj tu, na sončni strani Alp.