Pro et contra

Ali prevlada mobilnih aplikacij morda nakazuje smrt spletnih aplikacij ali kar spleta v celoti? Zdi se, da mora prav vsaka storitev imeti vse mogoče aplikacije, spletna stran pa je tam le še za podporo.

Aplikacije delujejo bolje

Za začetek naj povem, da nisem programer in bom težko razložil, zakaj je tako, toda moja uporabniška izkušnja mi pravi, da je – aplikacije v telefonih in tablicah enostavno delujejo bolje kot spletne strani v brskalniku, pa naj bodo še tako »mobilne«. In ker je konkurenca tudi na tem področju izredno huda, je pač jasno, da se vsak resen ponudnik storitev enostavno mora ukvarjati tudi z aplikacijami, spletno stran pa raje prepusti tistim dinozavrom, ki še vedno visijo v »navadnem spletu«.

Res je, v zadnjem času so spletne strani naredile resen premik v smer prijaznosti in uporabnosti za uporabnike mobilnih naprav. T. i. odzivne (»responsive«) spletne strani, ki svojo obliko, odzivnost in uporabnost avtomatsko prilagajajo velikosti zaslona, ki jo prikazuje, so super. Spletne strani na telefonu nenadoma ni več treba premikati levo/desno, je povečevati in se ukvarjati z deli uporabniškega vmesnika, za katere na zaslonu zmanjka prostora. Ostaja pa dejstvo, da je to še vedno spletna stran, ki se izrisuje ob pomoči skriptnega jezika in se nalaga iz spletnega strežnika (prek vedno prepočasne internetne povezave). Enak izdelek, ki je napisan v obliki mobilne aplikacije, pač deluje veliko bolje in hitreje, če se le programerji dovolj potrudijo. Res je, lahko se tudi ne, v term primeru je aplikacija le stran vržen denar, a tega vsaj od resnih ponudnikov ne moremo pričakovati.

Sam sem, recimo, reden uporabnik spletnih strani ryanair.com in booking.com, ki sta tudi v mobilni različici odlično zasnovani. Skorajda bi lahko rekli, da sta na telefonu videti kot »aplikaciji«. A nista, saj ju namenski aplikaciji Ryanair in Booking v vsem in popolnoma prekašata. Sta hitrejši, bolj tekoči, lepše animirani in imata (še) lepši uporabniški vmesnik.

Zagotovo je res, da je razvoj aplikacij veliko zahtevnejši in dražji od razvoja spletne strani. Navsezadnje je treba poskrbeti za razvoj na (danes le še) dveh mobilnih platformah (iOS in Android) in predvsem pri Androidu paziti na posebnosti morja najrazličnejših naprav z množico posebnosti. In na vse to paziti tudi pri rednih nadgradnjah aplikacij in zalednega sistema. Pri spletni strani vsega tega ni – skrbimo le za razvoj »zalednega sistema«, za prikazovanje na napravah uporabnikov pa poskrbi spletni brskalnik, ki je (no, naj bi bil) na vseh napravah enak, ali pa vsaj tak, da se drži sprejetih standardov.

Berem, da je britanski vladni oddelek za IT »prepovedal« aplikacije in z državljani komunicira le in samo prek spletnih strani, tudi mobilnih. Ker je to za razvijalce preprostejše. Da, vsekakor lahko rečemo tudi tako, če smo »oblast«, ki za svoje storitve pač nima konkurence. V zasebnem sektorju pa lahko ugotovimo, da je mobilni splet pač »aplikacija za reveže«.

Matej Šmid

Prihodnost je v spletu

Sodobni pametni telefon se je rodil leta 2007 in je razvijalcem ponudil le možnost dodajanja novih aplikacij skozi splet, takrat priljubljeno imenovan »web 2.0«. A programerji so zagnali vik in krik in rodil se je še App Store, nadzorovana tržnica s programi, ki je velikanski uspeh, tudi za nekatera naša podjetja.

Aplikacije za mobilne naprave so vsekakor lahko zelo uporabne in iz naprave iztisnejo še zadnji drobec zmogljivosti, a treba se je vprašati, ali jih res potrebujemo? Ne gre zgolj za denarni vložek, gre za še eno fronto v naši javni podobi, za nenehen dodaten trud, tudi z oblikovanjem in vsebino, ter porabljen čas za stalno lovljenje novotarij v programerskih vmesnikih različnih mobilnih sistemov. Podpreti moramo vsaj dva, ki se še dokaj burno razvijata. In ne pozabimo, da je na voljo tudi možnost, da nam Apple našo aplikacijo zavrne.

Po drugi strani velika večina mobilnih aplikacij potrebuje povezavo v splet, saj le tako lahko ponudijo svoje storitve. Na tržnicah kar mrgoli »aplikacij«, ki so le prepakiran spletni pogled. Kaj bi raje izgubili v svojem telefonu: podporo aplikacijam ali povezavo v splet? Bi lažje shajali brez vseh aplikacij in zgolj s spletnim brskalnikom ali nasprotno? Seveda ima vsaka resna aplikacija tudi spletni pogled – le tako lahko npr. Facebook prikaže vsebino iz spleta, ki jo je nekdo delil z vami. Če jim vzamemo še to, kaj uporabnega bi sploh ostalo?

Pri današnjem stanju mobilnih programerskih tehnologij si upam trditi, da se znova potrjuje pravilo 80/20. Štiri petine vseh namenov lahko odlično pokrijemo z mobilnim spletom, preostala petina, ki se krči, pa potrebuje kakšno zmogljivost, ki je z mobilnim spletom (zaenkrat še) ne moremo rešiti.

Zadnje spletne izboljšave, ki jih med navadne smrtnike pospešeno širijo prav napredni spletni brskalniki v sodobnih mobilnih sistemih, omogočajo tako delo brez povezave, namestitev ikone na osnovni zaslon, podporo sistemskim obvestilom in še marsikaj. In vse dobimo le z nekaj dodatnega truda pri kakovostno izdelanih odzivnih spletnih straneh, ki jih tako ali tako potrebujemo. Instagram je nekaj časa poizkušal vztrajati zgolj z aplikacijo, a je prav tako klonil.

Ironično nadaljnji razvoj mobilnega spleta najbolj ovira prav Apple, ki s svojim Safarijem – ta mora biti edini spletni pogled v iOS – že tako ovira razvoj, da postaja podoben grozi Internet Explorerjev v časih prevlade Oken. Tržnica navsezadnje nosi mastno 30 % provizijo, ki je v mobilnem spletu ni.

Mobilni splet preprosto potrebujemo. Aplikacija pa je le redko zares potreben priboljšek. Najprej moramo razumeti, kaj zares želimo. Če te želje zajemajo nekaj, česar sedanje stanje mobilnega spleta še ne omogoča, druge izbire, kot je aplikacija, pač nimamo. A če lahko svoje želje uresničimo s sodobno, napredujočo mobilno spletno aplikacijo, bomo z dodatno naložbo v mobilni splet dokazali, da razumemo tehnologijo in smelo zremo v prihodnost.

Uroš Mesojedec