Pro et contra

So t. i. robotski sesalniki oz. kar »rumbe« res dovolj inteligentni in dobri, da lahko nadomestijo »prave« sesalnike?

Robotski sesalniki so udobni

Boris Šavc

Robotski sesalniki so kot drugi pametni pomočniki v gospodinjstvu in pri delu okoli hiše z nami že vrsto let. Kljub temu da so se dobro udomačili, so mnenja o njihovi koristnosti še vedno precej deljena. Medtem ko si eni življenja brez njih ne predstavljamo več, so drugi prepričani, da gre za popolnoma zgrešeno naložbo. Sam menim, da gre za nujen pripomoček v slehernem sodobnem domu, ki se ponaša s številnimi prednostmi, s katerimi nam obogati vsakdanjik in izboljša kakovost življenja. Ko je prišel na trg, sem takoj prostovoljno prevzel na pleča sesanje v domačem gospodinjstvu.

Največjo prednost robotskih sesalnikov predstavlja prihranek časa. Resda čiščenje z robotom običajno traja dlje, a je popolnoma samodejno in samostojno, od nas ne zahteva sodelovanja. Medtem ko pametni sesalnik doma gara, smo sami lahko na svežem zraku, se ukvarjamo z družino ali kako drugače izkoristimo čas, ki nam je podarjen. Roboti so danes že tako napredni, da jih niti vklopiti ni več treba. Večina jih ima napredne zmožnosti načrtovanja, kjer jim vnaprej določimo urnik, po katerem se zvesto ravnajo.

Pametni sesalniki so kompaktnih oblik, ki jim omogočajo čiščenje težje dostopnih predelov, kot je sesanje pod pohištvom. Novejšim modelom ne predstavljajo težav niti koti, obenem pa je njihovo delovanje mogoče spremljati in oddaljeno nadzirati prek mobilnega telefona. Mnoštvo programov omogoča specifična opravila, kot je čiščenje točno določenega mesta ali celo brisanje tal. Vgrajena tipala jim omogočajo obrambo pred ostrimi robovi in jih varujejo pred padcem po stopnicah, obenem pa se z njihovo pomočjo uspešno bodejo z ovirami v sobi. Rezultat je dobro očiščen prostor brez bojazni, da bi se ljubemu pomočniku med delom zgodilo kaj hudega.

Pomembna prednost robotskih sesalnikov je zmanjšan hrup. Kdor je vajen ročnega sesalca, ve, o čem govorimo. Domače živali na robota ne bodo več lajale ali se ga bale, temveč bo postal njihov najboljši prijatelj in odlična družba v času, ko bo odstranjeval iz prostora njihovo odvečno dlako. V primerjavi s klasičnimi sesalniki robotski hišni pomočniki zahtevajo manj vzdrževanja. Vsakdanje delo bo le praznjenje zbiralnika prahu in ščetk, največji mehanski ukrep pa predstavlja menjava baterije. Nezanemarljiva prednost se skriva tudi v oblikovanju robotskega sesalnika, ki je videti modno in zahteva manj prostora za hranjenje. Majhnost posledično pomeni lažjo prenosljivost, ki smo je najbolj veseli pri prenašanju naprave iz sobe v sobo ali celo iz stanovanja v drugo stanovanje ali hišo. Ob številnih prednostih robotskega sesalnika ni težko priporočiti prav vsakomur, vsaj kot dopolnilna naprava zagotovo sodi v vsak slovenski dom.

Robotski sesalniki niso dovolj

Matej Šmid

Res, »rumbe« so priljubljene zato, ker so udobne. Prižgemo jih (ali pa še to ne, le nastavimo) in pozabimo nanje. Sprehajajo se po stanovanju, zabavajo otroke in mačke, vmes pa še malce čistijo. Morda še bolj kot to so zabavne, ker se po prostoru navidezno gibljejo naključno – človeku je kar težko zapopasti krivuljo, ki naj bi na koncu zaobjela celoten prostor in ga pustila čistega. In seveda, zadnje čase so zabavne še zato, ker se povezujejo na pametni telefon, sesalnik pa lahko z njim tudi ročno upravljamo.

Toda, ali je to res vse, kar pričakujemo od sesalnika? Sam bi od njega pričakoval predvsem – sesanje. O tem, da so robotski sesalniki slabši od tistih, ki jih upravljamo sami, namreč ni prav nobenega dvoma. Že to, da so »rumbe« tišje od običajnih sesalnikov, pove, da so tudi slabše – s tišjim, manjšim in manj zmogljivim motorjem je pač mogoče manj posesati.

Nadalje, robot je okrogle oblike, kar je sicer lepo (in uporabno kot mačja igrača), a ne omogoča sesanja v kotih, težave ima tudi s sesanjem ob robovih prostora. Običajnemu sesalniku po potrebi pač nasadimo drugačen nastavek in očistimo kote, robove in špranje, kamor robot ne more.

Robotski sesalniki so menda inteligentni, a ne toliko, da bi se lahko izognili igračam, ki jih po tleh puščajo otroci, še posebej pa ne toliko, da si na svoje vrteče krtače ne bi pustili naviti klobčičev volne (da, običajni sesalci ponavadi nimajo vrtečih se krtač, pa svoje delo kljub temu dobro opravijo).

V resnici moramo manj natančni med nami pred nakupom robotskega sesalca najprej spremeniti navade in se odločiti, da na tleh pač nikoli ne bo ničesar tako majhnega, kar bi lahko sesalnik »pojedel« (hej, ali pa razmazal!). Še več, če hočemo, da bo od sesanja vsaj kakšna korist, bo treba pred nočnim sesanjem dvigniti stole na mize, drugače se bo sesalnik tam spodaj zagozdil ali pa vse skupaj ignoriral. Sem omenil nočno sesanje? Le, če imate dovolj veliko stanovanje, kajti tudi tišji sesalec se v sosednjo sobo prav lepo sliši in moti nočni počitek.

V resnici so robotski sesalniki z vso svojo umetno inteligenco primerni le za vmesno »dočiščenje«, glavno delo pa bo še vedno moral opravljati običajen sesalnik. Morda redkeje, pa vendar – smeti, ki se bodo nabirale po kotih in robovih, bo treba posesati ročno. Res pa je, da se bomo »rumbe« hitro navadili kot domačega ljubljenčka. Z njim se bo zaradi majhnega odlagališča za smeti treba skoraj tako pogosto ukvarjati kot s tistim pravim. Da o tem, da se bo rumba verjetno pogosteje izgubljala, ko bo prek praga (ali stopnic) zajadrala v sosednje prostore in tam ostala brez energije, niti ne govorimo.