Pro et contra

Dolgo sem se otepal danes že kar modnega Facebooka, kljub temu da ga imajo že bolj ali manj vsi moji znanci. Enostavno me ni mikalo, da bi si ga omislil. Danes menda kaže, da sem se zadrževal upravičeno, saj naj bi bil novi Googlov servis Plus veliko boljši od Facebooka. Vsaj tako pravijo. Kaj pravite vi?

Peter Šepetavc: Facebook je prvi in najboljši

Google je, po številkah sodeč, s svojim tretjim poskusom lastnega družabnega omrežja menda končno zadel žebljico na glavico. Analitiki so polni hvale Google Plusa, statistike kažejo, da gre za daleč najhitrejše rastoče omrežje (25 milijonov v enem mesecu!) in splet je menda poln uporabnikov Facebooka, ki so tik pred tem, da zaprejo svoj FB profil in s svojim virtualnim življenjem vred skočijo v Googlovo naročje.

Resničnost je malo drugačna. Google + je, to se že vidi, spodletel poskus. Velikemu Gju tudi v tretje ni uspelo. Plus sicer ponuja lep vmesnik za kategorizacijo prijateljev v t. i. "kroge", tudi zamisel, da si vsebine delite le s tistimi, ki jih to zanima (spet prek krogov), je simpatična, toda ... v Plusu velika večina uporabnikov ne počne nič drugega. Dodajajo ljudi v kroge. Brez izbora, vse po vrsti. Če sem v začetku na G+ zasledil predvsem virtualne znance, ki jih poznam vsaj prek twitterja, me dandanes v kroge dodajajo skoraj zgolj popolni neznanci. Večina izmed njih si ob tem ni vzela niti toliko časa, da bi na svojem Google profilu objavili vsaj profilno sliko.

Komentar, da tako lahko spoznaš nove vire uporabnih in zanimivih informacij, je sicer na mestu, vendar na Google Plusu nihče ne objavlja ničesar. Uporabniki pridejo (v trumah, pravi statistika), kliknejo nekaj sto ljudi, jih zmečejo v kroge, nato pa utihnejo. Brez zanimivih povezav, brez komentarjev, celo brez nesmiselnih posodobitev stanja, v katerem prijateljem povedo, da so pravkar skočili na kosilo. Google Plus je, kar zadeva vsebine, ena sama velika puščava, v katero slučajno zaide kakšen popotnik, a tudi ta hitro pobegne.

Facebook, ki bo menda "v nekaj mesecih mrtev" in ga "zapuščajo trume uporabnikov", mirno živi naprej. Na njem še vedno najdemo nove prijatelje in znance. Skupine so v novem formatu zaživele, kot se spodobi (vsaj tiste, ki imajo količkaj angažirane upravitelje). Na zidu se, ob vsej solati, ki jo objavljajo prijatelji in tudi blagovne znamke, za katere ste pred časom označili, da so vam všeč, pogosto znajdejo tudi uporabne in zanimive povezave in informacije, da o skominah zbujajočih fotografijah z dopustov in v sliko ujetih prvih korakov otrok vaših znancev ne govorim.

Zakaj torej preiti na Google +? Pravega razloga ni. Tisti, ki jim gre Facebook na živce, tudi z Google Plusom ne bodo zadovoljni. Po funkcionalnosti gre pri G+ namreč samo za okleščeni Facebook. Kritične mase uporabnikov, ki bi storitev uporabljali, ne pa samo ustvarili račun in izginili, še ni in glede na to, da so tudi začetni navdušenci nad G+ že upehani, je tudi nikoli ne bo.

Google Plus še ni mrtev, a bo, če pri Googlu ne bodo v kratkem dodali kakšne zmožnosti, brez katere uporabniki ne morejo in ki je ni nikjer drugje. V nasprotnem primeru pa se bodo morali tudi tisti, ki Facebooka iz takega ali drugačnega razloga ne marajo, počasi sprijazniti s tem, da je iskalniški velikan pri družabnih medijih najverjetneje že tretjič brcnil v temo.

Aleksander Hropot: Omrežje, ki pušča nadzor v tvojih rokah

Ni vprašanje, zakaj bi človek uporabljal Google+, marveč zakaj ga še ne. Ko iz dneva v dan slišimo o vdorih v zasebnost, ki se dogajajo na največjem družabnem omrežju in, kar je še huje, ko Facebook samovoljno spreminja okoliščine, pod katerimi so vidni podatki, ki jih delite s svetom, se človek vpraša, koliko je njegova digitalna osebnost sploh vredna. In predvsem trikrat premisli, preden karkoli objavi.

Zato hiter pogled na uporabnikov Facebookov zid razkrije srednjo žalost. Prošnje za igrice, kak video z Youtuba ali povezava, ki se ti je v danem trenutku zdela smešna, zato si jo hotel pokazati še drugim. Objave tvojih prijateljev niso nič boljše. Zato Zid, ki bi naj bil nekakšen stenčas, postane bolj straniščna stena, nasmetena z vsem živim. Če k temu dodam še hordo twiterjancev, ki svoja čivkanja preusmerjajo naravnost na FB, še posebej tistih, ki menijo, da moraš vsakih pet minut vedeti, kaj se dogaja z njimi, je zmeda popolna.

Google+ s svojim sistemom krogov napravi red. Igre so pospravljene v lastnem zavihku. Tok lahko filtriraš po posameznih krogih. Tudi objave deliš le s tistimi, ki so jim namenjene. Največje smetiščarje tako lepo pospraviš v lasten krog ali jih celo blokiraš, pa tega sploh ne vedo. Prav tako kot v resničnem življenju. Nekatere stvari deliš z vsemi, druge z redkimi izbranci, tretje ljudi samo poslušaš in veš, da jih tvoje mnenje v resnici ne zanima. Jih bo pa morda začelo zanimati, ko se bodo spraševali, kdo je tisti tič, ki ima boljši rezultat v Angry Birds. Prijateljske vezi se lahko začnejo spletati na najbolj banalen način. In dvosmerna komunikacija, kot jo za prijateljstvo zahteva Facebook, ni obvezna, da sta človeka kljub temu povezana.

Da bi privabil uporabnike, moraš ponuditi še kako storitev z dodano vrednostjo. Tu je po mojem mnenju Google zadel v polno, ko so nam dali Hangout. Klepetalnica za deset prijateljev se ne zdi nič posebnega, če ne bi omogočala videokonferenc. Povsem zastonj! Mislim, da na trgu ni programa, ki bi ponujal karkoli podobnega. Vsi zastonjski programi, razen macovega iChata, ponujajo video čvek le med dvema. Tudi Skype za konferenčno storitev zaračunava lepe denarce. In Facebook, ki za svojo storitev uporablja ravno slednjega, meni, da uporabniki tako ali tako ne želijo gledati več ljudi naenkrat.

Kljub temu se je koncept prijateljev v zadnjih letih tako zakoreninil v nas, da marsikdo z novo pridobljenim nadzorom nad svojimi stiki preprosto ne ve, kaj početi, nemara tudi zato, ker še vedno ločimo med digitalnim in resničnim svetom ali celo verjamemo, da smo v internetu drugačni kot v resnici - pa je večinoma prav nasprotno. Ko v živo srečujemo ljudi, si natikamo najrazličnejše maske, v hladni svetlobi računalniškega zaslona pa razgaljamo najtemnejše kotičke svoje duše. Hkrati pa nas skrbi varovanje zasebnosti? Ali, da se bo Google okoristil z našimi podatki? Facebook se je že. Večkrat. Tudi zato bo moj profil na slednjem počasi zamrl, morda si bom še kdaj privoščil kako igrico. Električni jaz pa bo odslej domoval na Plusu. Pridite tudi vi. Gmail že imate, kaj je potem ovira?