Pro et contra
Ob smrti Stevea Jobsa, ustanovitelja in direktorja Applea, redno berem hvalnice njegovi modrosti in vizionarstvu. Kakšno je vaše mnenje o njem?
Matjaž Horvat: Steve Jobs je bil car*
S svojo smrtjo je Steve Jobs naredil zadnjo veliko potezo za Apple, saj je bila osrednja novica vseh resnih informativnih oddaj. Če bi preminil pred petimi leti, o njem ne bi tako množično poročali, tako pa je umrl na vrhuncu uspeha in slave. Njegovo podjetje Apple je danes po tržni kapitalizaciji največje na svetu, vredno je skoraj toliko kot IBM in Microsoft skupaj.
Njegova predzadnja velika poteza je bil iPad - prvi tablični računalnik, ki so ga uporabniki množično sprejeli. Ker deluje. Trg tablic je bil pred prihodom iPada manjši od statistične napake pri merjenju velikosti trga osebnih računalnikov, poldrugo leto zatem pa že lahko beremo o ugibanjih, ali bodo tablice celo nadomestile PC. Zaenkrat kaže, da ne. Zaenkrat. Vsekakor pa je Applu in njegovemu ustanovitelju uspelo ustvariti velik trg, na katerem si njegovi tekmeci delijo le drobtinice.
Za pohod iPada je bolj ali manj zaslužen njegov tri leta starejši brat iPhone, tretja zgodba o uspehu. Razvoj naprav z zasloni, občutljivimi na dotik, je naročil prav prvi mož podjetja in kasneje inženirje usmeril s prvotnega načrta o razvoju tablice k telefonu. iPhone je povsem premešal karte na trgu pametnih telefonov, si skupaj z Androidom odrezal večinski kos pogače, stari vodilni igralci (Nokia, RIM in Microsoft) pa so potegnili kratko. V dobrih štirih letih je bilo prodano 150 milijonov iPhonov, zadnji model 4S pa je prvi milijon presegel v enem samem dnevu. In še to: po treh letih rabe modela 3G baterijo polnim na 2 do 3 dni. Res je nenadomestljiva.
Podobno, kot je iPad gradil na uspehu iPhona, je slednjemu dobro popotnico na trg zaželel glasbeni predvajalnik iPod. Do danes je bilo prodano več kot 300 milijonov, trgovina iTunes pa je postala največja prodajalna glasbe v ZDA. Če se zgodba z iPodom in iTunesom ne bi končala po načrtih, je prav verjetno, da iPhona in iPada ne bi nikoli videli. Odločitev za razvoj glasbenih predvajalnikov in kasneje celo za prodajo glasbe se je pred desetimi leti zdela zelo nenavadna za tipično računalniško podjetje, ki je dotlej izdelovalo ... Hja, strojno in programsko opremo za računalnike.
A oče te odločitve je bil človek, ki je videl nekaj korakov naprej. Njegova prva velika zgodba so bili seveda Maci, s katerimi pa je v primerjavi z doslej naštetimi izdelki dosegel pravzaprav še najmanjši pretres na trgu. Tržni delež se ves čas vrti okoli petih odstotkov, vendar je Mac po drugi strani izdelek višjega cenovnega razreda in že kot tak niti ne meri na množičnost. Z njimi je vizionar začel svojo kariero in se jim ni odpovedal do zadnjega dne, čeprav bi marsikdo ravnal drugače. Denimo Michael Dell, ki je pred 14 leti dejal, da bi bilo treba takrat obubožani Apple zapreti in denar vrnil delničarjem. Danes je Apple vreden nekaj manj kot 14 Dellov.
Steve Jobs je bil pač drugačen, posvojen, nikoli ni diplomiral, odpustili so ga iz lastnega podjetja, na koncu pa je postal računalniški Michael Jackson.
*Opomba: Avtor spoštuje načelo de mortibus nihil nisi bene (o mrtvih samo dobro).
Zdravko Vital: Steve Jobs je bil tiran
Seveda ni mogoče odpisati pozitivnega vpliva, ki ga je na popularno računalništvo imel Steve Jobs. Pa vendar je njegov dokončen odhod z življenjskega odra tudi priložnost, da se spomnimo nekaterih manj svetlih plati Jobsovega delovanja v družbi Apple, ki je njegova največja stvaritev.
Družba slovi ne le po izjemnem designu svojih izdelkov, temveč tudi po inovativnih oglasih. Tako so leta 1984 z legendarnim metom kladiva v Velikega brata pospremili na trg izvirni Macintosh, leta 1997 pa so v oglasni kampanji "Think Different" peli hvalnico upornikom, neprilagojenim in težavnežem. Ironično je, da danes družba Apple naravnost simbolizira Velikega brata. Z odločitvijo za sodoben Applov izdelek se zaklenemo z zlato kletko, kjer res marsikaj deluje kot namazano, a le dokler je blagoslovljeno iz Cupertina. Vsak nakup v spletni trgovini iTunes nas le še bolj priveže na Applov univerzum, in to do nedavna celo dobesedno, saj so bile i-naprave praktično neuporabne brez povezovalnega kabla in pravega osebnega računalnika z ustreznim usklajevalnim programom, ki je s časom mnogokrat prerasel svoj temeljni namen in je postal nekakšen preživeti fosil v spletnem svetu. Tudi nova Applova pobuda iCloud, s katero lovi zaostanek za konkurenti, ni nič kaj vzpodbudno začela svojega pohoda do uporabnikov. Želja po prevelikem nadzoru, ki ni bila vedno Applova lastnost, je do zdaj še vedno pokopala sicer velikanski inovativni potencial in prednost na trgu.
Apple je izgubil boj s konkurenco pri laserskih tiskalnikih, grafičnem uporabniškem vmesniku, izletih v alternativne procesorske arhitekture - danes so namreč na industrijskih standardih Intel in ARM - kot kaže, pa se zgodba ponavlja tudi pri iOS. Apple se je sicer na napakah iz preteklosti naučil precej in zna uspešno krmariti po svoje še naprej, vendar je enostavno nemogoče, da bi lahko konkuriral celotnemu preostanku računalniške industrije.
Tako je nedavno posegel po orožju strahopetcev - patentnimi tožbami. Sam Steve Jobs je javno izjavil, da "pravi umetniki kradejo". Macintoshov revolucionarni uporabniški vmesnik, miška in spremljajoči laserski tiskalnik so vsi po vrsti nastali po Jobsovem obisku Xeroxovega razvojnega centra in niso bili odkriti v Applu. Ravno tako niso izvirne posamezne tehnologije, ki so vstavljene v iPhone, povzročile mobilne revolucije. Res jih Apple pogosto prvi zloži v celoto, ki se ji marsikdo ne zna upreti, a ni mogoče pričakovati, da bodo vsi drugi samo stali križem rok.
Največji očitek mesiji drugače mislečih pa bo gotovo ostal povezan z nemogočimi delovnimi razmerami na Kitajskem, ki so številne delavce pognale celo v samomor. Gigantski dobički Appla zadnjih let pričajo, da bi Jobs revolucionarne izdelke gotovo lahko sestavljal tudi na manj krut, a tudi manj dobičkonosen način. Še posebej, če se spomnimo popolnoma robotizirane tovarne, ki jo je njega dni v Kaliforniji zgradil za svoj NeXT.