Prodor sintetičnih zvezdnikov
Superplastic je na čelu nove generacije osupljivih vplivnežev.
Connie Lin, Fast Company
Novembra 2021, ko se je ena najrazvpitejših osebnosti z začetka stoletja, prelestna Paris Hilton, med bahavim obredom na Bel Airu poročila z vlagateljem tveganega kapitala Carterjem Reumom, je prišlo zvezdnikov za celo rdečo preprogo na gala prireditvi: Nicole Richie, Kim Kardashian, Paula Abdul, Emma Roberts, Rachel Zoe, Kimora Lee Simmons in Dayzee, dvojna doktorica jedrske fizike in vesoljskega inženiringa, ki zna olepšati vse, od raketometa do laserske pištole. Njena prisotnost ni nikogar presenetila, saj je bila povabljena tudi na Parisino dekliščino, kjer je pozirala na rožnatem stolčku v obliki gobe, nekaj tednov prej pa so ju skupaj fotografirali v puščavi z enakimi holografskimi sončnimi očali. Na poroki je Dayzee s svojimi vranje temnimi očmi, škrlatnimi lasmi in sijočo modro kožo med predjedjo klepetala z družicami kot vsi drugi gosti.
A v nasprotju z njimi je tako imenovana sintetična zvezdnica in virtualna junakinja, ki obstaja v digitalnem etru ter se seli s Tiktoka na Instagram, Twitter in Discord ter na teh kanalih pridobiva na milijone sledilcev. Vsake toliko se ustavi, da si dopisuje z zvezdniki iz resničnega sveta in s svetovno znanimi znamkami, kar včasih vodi v odmevno sodelovanje: v kratkih filmih se Dayzee ali njeni kompanjoni – navihano, mačku podobno bitje Janky in zajčevski Guggimon – fotografirajo kot manekeni za Gucci, vandrajo z Mercedes-Benzom in izvedejo drzen rop v umetniški hiši Christie's.
Za Dayzee in njenimi prijatelji se skriva Superplastic, podjetje, ki zna ustvarjati privlačne sintetične zvezdnike skupaj z njihovimi dodelanimi življenjskimi zgodbami (Janky in Guggimon sta simpatična anarhista, ki bi svet požgala do tal, če ne bi tako oboževala udobnih oblačil in visoke mode). »Smo oblikovalski studio za eksperimentalne junake in njihov univerzum,« je povedal ustanovitelj Paul Budnitz, ki je diplomiral na univerzi Yale.
Zgodba o nastanku tega studia s sedežem v Burlingtonu v ameriški zvezni državi Vermont podobno kot njegova drzna, punkrockovska estetika, ki jo navdihujejo grafiti, temelji v spodkopavanju pričakovanj. V nekaterih pogledih je težko natančno reči, kaj je Superplastic – še najbolj se mu mogoče približamo z opisom, da je disneyjevski ali marvelovski imperij intelektualne lastnine. Njegov duh se je porodil iz Budnitzeve ljubezni do umetnosti in želje po snovanju univerzuma junakov, ki bi se lahko postopno širil.
»Običajno ustvarjalci animacij, kar sem si sam želel početi že od nekdaj, začnejo z zamislijo za animirano oddajo, ki jo nato prodajo studiu, na primer Netflixu ali Warner Brosu in Foxu, če gre za Simpsonove. Studio postane lastnik in ustvarjalec nima več vpliva na svojo zamisel. Dobi sicer delež, vendar studio z njo počne, kar ga je volja,« je pojasnil Budnitz. Tega si ni želel in zato ga je prešinilo: »Kaj, če bi lahko preskočil studio in bi moji junaki postali ultraslavni na družbenih omrežjih?«
Ultraslavni
Tako so torej nastali Superplasticovi sintetični zvezdniki, med katerimi je zdaj tudi Staxx, strokovnjak za orožje in boj, s škrlatno kožo in tetovažami. Imajo 18 milijonov sledilcev na družabnih omrežjih, vsak mesec pa se jim jih pridruži še milijon novih. Podjetje se je razširilo še na partnerstva za licenciranje junakov kot manekenov v metaverzumu, na primer za modno revijo Tommyja Hilfigerja Decentraland, in kot avatarjev v Fortnitu, za nastope v glasbenih videih, na primer za angleško virtualno skupino Gorillaz. Poleg tega je podjetje v zadnjih nekaj letih prodalo za več deset milijonov dolarjev nezamenljivih žetonov – pred tem zlomom, je opozoril Budnitz – in našlo zavidljivo nišo z izdelavo dragih dizajnerskih igrač, ki malo spominjajo na Kawsa in veliko na Kidrobota, prvo podjetje za figurice iz vinila, ki ga je na začetku stoletja ustanovil Budnitz.
Med sprehodom po newyorški trendovski četrti Nolita ne morete zgrešiti izložbe največje trgovine Superplastica. V izložbenem oknu se bohoti obilna skulptura, podobna Mikiju Miški, ki stoji na šestih zlatih palicah z razprostrtimi rokami kot Jezus Kristus na križu in z vencem iz bodeče žice na glavi, skozi dlani in stopala ima zabite žeblje. (Kot rečeno, drznost je zapovedana.)
Superplastic večino prometa danes ustvari s prodajo igrač, pri čemer si izposoja iz z modo obsedene kulture z omejenimi izdajami, ki so v nekaj minutah razprodane. Pripravlja tudi dogodke v živo, na katerih se junaki lahko pojavijo kot hologrami. »Junaki nastopajo v različnih prostorih, s čimer podjetje služi in se podpira, namesto da bi preprosto ustvarjalo risanke in prodajo zaupalo zunanjim tržnikom,« je pojasnil Budnitz. »Vse skupaj se zdi kot zgodba.«
Ta zgodba vključuje Jankyja in Guggimona, ki navdahneta dizajnerske igrače v sodelovanju z J Balvinom in s Stevom Aokijem. A za vsemi temi kreativnimi odločitvami seveda tiči ekipa 50 človeških poklicnih umetnikov, ki delajo za Superplastic. In zdaj bodo postali scenaristi običajne prve stopnje pri rojevanju najrazvpitejših junakov, čemur se je Budnitz tako dolgo upiral: namreč animirane televizijske oddaje, ki jo pripravljajo v Amazonovih studiih.
Gledalci bodo v oddaji The Janky & Guggimon Show spremljali nore dogodivščine dvojice, ki se bo lotevala enega načrta za drugim, kako hitro obogateti. V vsaki epizodi bodo nastopali animirani in človeški zvezdniški prijatelji, in če bo prerasla v serijo, bo premierno prikazana na Prime Videu v več kot 240 državah in ozemljih. Superplastic je podpisal tudi prednostno pogodbo s podjetjem Amazon Studios za svoje druge junake. Finančnih pogojev dogovora niso želeli razkriti.
Hkrati s tem dogovorom se je začel tudi četrti krog financiranja, v katerem so zbrali 20 milijonov dolarjev, tako da je podjetje zdaj bogatejše za 58 milijonov tveganega kapitala. V zadnjem krogu je bil največji vlagatelj Amazonov Alexa Fund, sledili pa so še Craft Ventures, Google Ventures, Galaxy Digital, Kering, Sony Japan, Scribble Ventures, Kakao, Animoca Brands, Day One Ventures in Betaworks.
Hiperresničnost
Superplastic ni osamljen na svojem področju, pravzaprav dobiva vse več tekmecev. V obdobju umetne inteligence se novovalovski sintetični zvezdniki vratolomno hitro vključujejo v kroge slavnih na družbenih omrežij. Lil Miquela, 19-letna robotka, zasnovana na globokih ponaredkih, ima na Instagramu in Tiktoku šest milijonov sledilcev, Lu do Magalu, virtualna vplivnica iz Brazilije, pa celo več kot 30 milijonov. Objavljata svoje fotografije v računalniško generiranih prizorih, ko jesta pico, božata živali in nosita ljubke prekratke majčke.
FN Meka, umetnointeligenčni robotski reper, ki je imel pogodbo s Capitol Records, je končal kariero zaradi obtožb o rasnih stereotipih. Celo južnokorejska k-pop industrija, znana po proizvodnji pojočih in plešočih idolov s fanatično množico oboževalcev, je predstavila prvo umetnointeligenčno dekliško skupino Eternity, ki šteje 11 članice in so vse računalniško generirane.
Paul Bernard, direktor sklada Alexa Fund, spremlja dogajanje. Kot je pojasnil, se sklad osredotoča na tri področja, in sicer ekonomiko ustvarjalcev (manjšanje razdalje med oboževalci in ustvarjalci), virtualizacijo (razširjena resničnost, metaverzum, virtualni Youtube) in tretjič, sintetične zvezdnike. Superplastic vse to dosega brez prednosti generativnih tehnologij, kot sta GPT-3 in Midjourney. Uresničuje zmožnost ljudi, da ustvarijo prepričljive junake, ki izražajo duha časa in privabijo dovolj številčno občinstvo, je dodal.
Superplasticovi zvezdniki bi utegnili zabrisati mejo med resničnim in digitalnim, podobno kot to danes počasi že počneta Splet 2.0 in novi Web3. Morda zavijate z očmi in poudarjate, da se Dayzee ni zares udeležila poroke Paris Hilton v Los Angelesu ter da Janky ne more sam oblikovati igrač – saj nimata možganov in fizičnega telesa. A ko imate sestanek na daljavo, tudi niste fizično prisotni v pisarni. Ko na Slacku pišete sporočila sodelavcem, v resnici tudi ne klepetate. Ko berete objave slavnih ljudi na Twitterju, kako veste, da so jih res sestavili sami in da jih ni pripravil njihov predstavnik za stike z javnostjo?
To je dobro vprašanje: kje živimo svoja življenja? Ko je Lebron James zadel koš, s katerim je postal igralec v ligi NBA z največ doseženimi točkami, ga je videlo tisoče gledalcev na igrišču – prek kamer na telefonu. Je to kaj drugače, kot če bi videli posnetek na Youtubu? Tako razmišlja Bernard.
Če pustimo eksistencializem ob strani, ni težko videti podobnosti med Superplasticom in že nekoliko obledelo zbirko unikatnih nezamenljivih žetonov Bored Ape Yacht Club – s katerim sta lansko pomlad družno izdelala zbirko igrač –, saj se oba opirata na čisto intelektualno lastnino, s katero zbudita spletni pomp, ki ga je nato teoretično mogoče pretvoriti v vrsto različnih oblik obstoja. Ker so Web3 in nezamenljivi žetoni, ki so bili glavna gonila prilivov v Superplasticu, rahlo zastali, bo moral Superplastic spremeniti strategijo in vnovič razmisliti o svoji povezavi z metaverzumom, s konceptom, ki se iz dneva v dan vse bolj odmika kot mit.
Budnitz je prepričan, da njegovi junaki ostajajo priljubljeni zaradi človeškega elementa. »So resnično smešni in prikupni. Všeč mi je kombinacija drznosti in ljubkosti, ki pa jo je težko doseči. Guggimon je enkrat že moral na odvajanje, Jankyja pa pogosto kaj povozi. Ljudje se lahko poistovetijo z njima. Ko so ju izbrali za Guccijeva manekena, se mi je to zdelo grozno hecno – kajti Janky je lahko maneken, naslednji trenutek pa se že baše s piščančjimi ocvrtki.«
Budnitz ni želel izdati podrobnosti o televizijski oddaji, a lahko ste prepričani, da bo odmevna. »Smo zelo izbirčni – če ne bo odlična in zabavna, se je sploh ne bomo lotili,« je zatrdil. »Mercedes nam je všeč, ker nam je dovolil preoblikovati svojega psa s kimajočo glavo iz 70. let. Imel sem ga na armaturi v svojem avtomobilu. Mercedes smo vprašali, ali se lahko poigramo z njegovim psom. Sledil je dolg nemški molk … in nato je prišel odgovor, da 'seveda'. Smo klapa čudaških umetnikov.«
Copyright Fast Company , distribucija Tribune Content Agency.