Proetcontra: Zaslon na dotik : tipkovnica
Gorazd Kos: Za dotik občutljivi zaslon, prosim
Končno! iPhone in G1! Naredili so revolucijo uporabniškega vmesnika. Telefon se je končno znebil nepotrebnih tipk oz. številčnice, dobil zaslon po vsej površini in za povrh še občutljiv za dotik. Ni to začetek prihodnosti, ki smo jo nestrpno čakali od "Minority Report" naprej, ko Tom Cruise s prsti polzi po zaslonu in nadzira računalnik?
Vmesnik nadziramo le z dotikom na zaslonu. In zakaj je to dobro? Mobilni telefoni so končno pridobili velik prostor za zaslon. Zaslon je dovolj velik, da si lahko ogledamo video posnetke, in še vedno dovolj majhen, da ga pospravimo v žep! Črke in številke lahko preprosto vnašamo prek navidezne tipkovnice oz. številčnice, ki se pojavi le, ko jo potrebujemo. Nekateri modeli ponujajo tudi tipkovnico, ki je skrita pod zaslonom, občutljivim za dotik.
Seveda je ključnega pomena pri zaslonih, občutljivih za dotik, tudi prilagojen uporabniški vmesnik. Biti mora preprost in učinkovit. Vsaka funkcionalnost mora biti dosegljiva le z nekaj pritiski na zaslon. Mobilni telefoni so daleč najbolj uporabljan tehnični predmet, na katerem se lahko preveri uporabnost zaslona na dotik in obenem uporabnike prepriča, da je to bolj uporabno od telefona, ki ima pod zaslonom še številčnico. Nekateri se seveda počutijo ogrožene, ker ne morejo uporabljati hitrih tipk za klicanje. A so tu rešitve: na namizje si postavimo naše priljubljene osebe in že so dosegljive na "klik". Naslednja možnost je glasovna izbira, s katero enostavno pokličemo želenega.
Vnašanju besedila se ne bomo nikoli izognili, zato je tipkovnica neizogibna, so pa alternative. Prva je seveda navidezna tipkovnica. Druga možnost je program za prepoznavanje pisave (OCR), a je pisanje po zaslonu le drugačno kot na papirju. Seveda je tudi futuristična alternativa - narekovanje, ki se spremeni v besedilo.
Ob prihodu mobilnih telefonov na trg sem si želel takšnega, ki bi izkoriščal vse dobre strani takratnih dlančnikov (za dotik občutljiv velik zaslon, koledar, WiFi ...), skratka želel sem si iPAQ, v katerega bi lahko vtaknil še kartico SIM. No, Compaq je res pripravil tak iPAQ, vendar je imel to težavo, da je bil prevelik in zato nepraktičen. iPhone in G1 pa sta dovolj majhna in imata vse.
In kje bi lahko bila naslednja uporaba zaslona na dotik? Kaj, ko bi daljinski upravljavci dobili drugačno obliko oz. bi vse upravljavce združili v enega samega, ki bi imel namesto tipk zaslon, občutljiv za dotik. Uporabniški vmesnik bi se prilagajal glede na to, katero napravo upravljamo. Upravljavec bi postal neprimerno bolj estetski.
Prihodnost je tu, končno!
Arnold Marko: Telefon upravljamo z eno roko!
Konec lanskega leta se je neki računalniško-novičarski reviji zapisalo, da so klasičnim tipkovnicam in miški šteti dnevi in da bomo v prihodnje večinoma uporabljali zaslone, občutljive za dotik, in glasovne ukaze. Genialno! Kar predstavljajte si hordo oblikovalcev, postavljavcev, montažerjev, uradnikov in tajnic, ki se za pisalno mizo nagibajo prek zaslona in vlečejo po njem s prsti, ga "tapkajo" in zraven vlečejo nenavadne "gesture". In če bodo zraven res uporabljali še glasovne ukaze, bodo predvsem uradi ali deski kakšnih medijev videti resnično zabavni, za čiščenje zaslonov pa bo verjetno treba v sistematizaciji delovnih mest uvesti še čistilca računalniških zaslonov, ki bo imel veliko dela še posebej v času po malici. No, nekako dvomim, da bo iz te moke kaj veliko kruha, a vendarle se zdi, da izdelovalci že dolgo skušajo najti področje rabe, kjer bi se tak zaslon zares prijel.
No, zasloni, občutljivi za dotik, so vsekakor trend vsaj med mobilnimi telefoni. Ostaja vprašanje, ali je ta trend modni ali uporabniški? Osebno prisegam na tipkovnico. Naj mi namreč kdo razloži, kako je mogoče telefon z zaslonom, občutljivim za dotik, uporabljati zgolj z eno roko? Moj najpogosteje rabljen prst na tipkovnici telefona je namreč palec, a kljub temu da imam pravzaprav elegantno ozek palec (neka zdravnica je mojo roko nekoč opisala kot šolski primer iz knjige za anatomijo), je vendarle preveč širok, štorast in pogosto prekratek, da bi lahko zgolj z njim normalno upravljal zaslon ročne naprave. Da ne govorim, kako je to videti, ko opazujem kakšne bolj "oblikovane" osebe z debelejšimi prsti ali, bognedaj, dame z urejenimi dolgimi nohti. Posebna kategorija so telefoni z mobilnimi Okni, saj teh tako rekoč ni mogoče uporabljati brez pisala, že samo to pa telefoniranje spremeni v pravi mali obred. Dejali boste, da pretiravam in da je mogoče telefon brez večjih težav uporabljati tudi z obema rokama ali celo s pisalom. Res? Pa mi to pokažite, kadar se vozim s skirojem, kolesom ali rolerji. Sprejem klica ob pomoči tipk je namreč skrajno enostaven, medtem ko si ne predstavljam, kako se to naredi s kakšnim iPhoneom. Pa če že gre pri sprejemanju, kako pa je s tipkanjem številke ali iskanjem po številkah (recimo zadnji klici in podobno). Da ne govorimo o ubogih lastnikih ultra modernih telefonov, ki jih videvamo, kako se v rokavicah trudijo uporabljati svojo napravo. To ni enostavno niti s tipkovnico, brez nje pa je celo nemogoče. In vem, telefoniranje med vožnjo ni dovoljeno, je nevarno in nikakor sprejemljivo. A naj prvi vrže kamen tisti, ki je brez greha, in naj me kdo prepriča, da telefoniranje med vožnjo ni še bistveno bolj nevarno, če uporabljamo zaslon, občutljiv za dotik, namesto dobre, stare tipkovnice.
Kakorkoli že, zdi se, da je zaslon na dotik bolj trendovski "geek" dodatek, ne pa resna zamenjava tradicionalnega vmesnika. Priznam, da je kakšno "rolanje" zaslonov ali vrtenje slike s prsti res impresiven učinek, a o uporabni vrednosti tovrstnih bistroumnih dosežkov bi raje še naprej razpravljal. Pa mi zmanjkuje prostora in bom svoje prste raje umaknil s tipkovnice. Zaslona pa se raje ne bom dotikal!
