»Profesionalna« petka
Playstation 5 prav te dni praznuje četrti rojstni dan. Kljub porodnim težavam z dobavo komponent v kovidnem obdobju Sony v vsem tem času ni miroval in je hitro pripravil posodobljene, »vitkejše« različice osnovne petke. Zdaj pa je prišla na vrsto še »profesionalna« različica.
Vsem, ki smo si omislili Playstation 5 na samem začetku, je ob prvem odpiranju nove igralne konzole v spominu zagotovo ostala – masa oziroma teža. Prva »petka« je tehtala dobre štiri kilograme in pol, z vsakim letom pa je izgubljala težo in zadnja »vitka« različica brez optičnega pogona je imela le še dobra dva kilograma in pol! PS5 Pro je zaradi nekoliko zmogljivejšega hlajenja pridobil dodatnega pol kilograma in tako tehta malenkost čez tri. Višina Pro različice je primerljiva s prvo izvedenko petke, sicer pa je ožja in krajša ter v tem oziru bolj primerljiva z zadnjo »vitko« različico.
Igralna konzola stane le malenkost manj kot 800 evrov, kar se približa že kar spodobnim igričarskim računalnikom, zato je toliko večje razočaranje dejstvo, da je embalaža povsem tanka in neugledna, kabli in igralni plošček se po njej kar konkretno premikajo, vključena pa nista ne pokončno stojalo ne optični pogon. Poleg napajalnega kabla, USB-C na USB-C in kabla HDMI ter igralnega ploščka in konzole najdemo od uporabnih stvari v škatli le še dve prozorni nožici, s katerima lahko petko položimo v ležeči položaj in spominjata na obešala za obešanje zaves. Zares neprofesionalno.
K sreči je sama konzola precej bolj domiselno zasnovana in je konkreten korak naprej. V napravi tiktaka hitrejše in zmogljivejše čipovje: zdaj ima 8-jedrni in 16-nitni procesor, grafični procesor je za dobrih 6 TFLOPS močnejši (skupaj 16,7), hitrejši je tudi pomnilnik GDDR6, ki ga sicer ostaja 16 GB, vendar so mu dodali še 2 GB pomnilnika DDR5, ki je rezerviran za operacijski sistem same igralne konzole. Shramba je povečana na 2 TB, izboljšan pa je tudi Wi-Fi, ki zdaj deluje na sedmi generacijski stopnji. Na tem mestu omenimo še, da je pro petka v resnici sposobna realnočasovnega sledenja svetlobnim žarkom (ray-tracing) in da implementira umetnointeligenčne metode zvišanja ločljivosti, kar je Sony »inovativno« poimenoval PSSR (kar malce spominja na nekdanjo komunistično državo, kajne?).
Vmesniki na napravi so ostali enaki kot na prejšnjih različicah: na sprednji strani poleg gumba za vklop najdemo še dva vhoda USB-C (od katerega je eden t. i. Super Speed), zadaj pa so še vedno dva vhoda USB-A, napajalni in mrežni konektor ter izhod HDMI 2.1. Na tem mestu bomo okrog fizične zasnove konzole izrekli še eno pohvalo in grajo: pohvalimo lahko enostavno dostopna mesta za baterijo CMOS, pogon NVME in pa veliko rež, s katerimi enostavno očistimo umazanijo iz hladilnega sistema. Grajamo pa dejstvo, da polovica pokrovov (ki so sicer mnogo lažje odstranljivi kot na prvi petki) spet ni združljiva z že obstoječimi na trgu. Spodnja dela pokrovov, kamor lahko namestimo tudi optični pogon, sta združljiva, zgornja dva pa bo treba dokupiti.
Pri igralnih konzolah se je treba zavedati, da brez nadgradnje igre pri založniku izboljšav nove »projke« ne bomo deležni. Na PC lahko nastavitve iger ves čas sami spreminjamo, konzola pa je optimizirana z določeno strojno opremo v mislih; če igra ni nadgrajena, bo pro petka sicer nekaj manj obremenjena, samih sprememb v prikazu slike pa ne bo. Prav tako se bodo spremembe ob igrah, ki so nadgrajene, poznale le, če uporabljamo zadosti velike in zmogljive zaslone (bodisi monitorje bodisi televizorje). Če pa za poganjanje iger na konzoli še vedno uporabljate zaslon z ločljivostjo 1.080p, potem pro petko preprosto preskočite. Enako velja za tiste, ki uporabljate zaslone 4K, ki so manjši od 50 palcev oziroma nimajo osveževanja višjega od 60 Hz. Velika večina sprememb v igrah, ki so nadgrajene, se bo poznala v izboljšani ločljivosti, ostrini, boljših odsevih in hitrejšem osveževanju slike (torej več sličicah na sekundo ali FPS).
V času okrog izida konzole je bilo na voljo nekaj čez 50 naslovov, ki so bili nadgrajeni za strojno opremo PS5 Pro, večinoma iz Sonyjevih studiev in pa založnika Sqare Enix. Po preizkusu nekaterih paradnih naslovov (Alan Wake 2, F1 24, Ratchet & Clank: Rift Apart, The Last of Us Part I, God of War Ragnarök), lahko trdimo, da z ustrezno opremo z lahkoto opazimo izboljšave in predvsem bolj tekočo izkušnjo, čeprav težko trdimo, da je naslovov, ki tečejo s hitrostjo nad 60 FPS, ravno na pretek. Vsekakor pa, ker gre za konzolo, velika večina preizkusov temelji na metodi »ostrega očesa«, ki je lahko ob začetnem navdušenju hitro pristransko. Sony je sicer vsaj z embalaže umaknil oznako 8K, česar je konzola tudi tokrat tehnično povsem sposobna, vendar pa tega nihče več resno ne oglašuje.
»Projka« obljublja izboljšano izkušnjo tudi v primeru, da bi želeli poganjati starejše naslove za Playstation 4. Tu ne moremo pričakovati hitrejšega osveževanja slike, ampak zgolj nekoliko ostrejšo prikazano, kar pa močno variira od igre do igre. Pri igri God of War smo z uporabo teh tehnik izboljševanja sicer videli precej ostrejšo in podrobnejšo sliko, ki pa je bila zaradi zgolj 30 sličic na sekundo precej manj gladka od Performance načina, ki ga je založnik vključil za uporabnike petke. Če bo zadeva uspešna, bo pokazal zgolj čas.
Največja kontroverznost, ki spremlja izid PS5 Pro, je seveda manko optičnega pogona. Nobena skrivnost ni, da si Sony prizadeva za prehod na povsem digitalno distribucijo iger, ki bi jim prinesla še višje zaslužke in izključen monopol pri prodaji iger za njihovo platformo. Nekateri od nas se še spomnimo obdobja izpred dobrega desetletja, ko se je s podobno potezo v koleno ustrelil Microsoft s konzolo Xbox One; takrat je Sony izdal »poučen« video o tem, kako deliti rabljeno igro s prijateljem na Playstation 4 (in ga mimogrede še vedno najdemo na uradnem Playstation Youtube kanalu). Sony trdi, da si lahko seveda kadarkoli za dodatnih 120 evrov omislimo optični pogon, ki ga poznamo že od »vitke« petke, če bi se ga seveda sploh dalo kje kupiti; v času pisanja tega članka so zaloge pošle po vsej Evropi in tudi po ZDA se prodajajo zadnji primerki po povišani ceni. Spet, zares neprofesionalno, sploh ker tokrat za nastalo situacijo res težko okrivimo kovid ali preprodajalce, ki pogonov prav tako nimajo.
Bo PS5 Pro zgodba o uspehu? Vse je seveda odvisno od tega, kaj štejemo za uspeh. Na vsake štiri prodane PS4 je Sony prodal eno različico PS4 Pro, torej bi uspeh najbrž bila prodaja, ki bi bila večja od 20 odstotkov prodanih navadnih petk. Vsekakor pa bo to zelo težko doseči: ne pozabimo, da je cena »projke« trenutno kar za 350 evrov višja od »vitkejše« petke, ki je prav tako brez optičnega pogona, da za uživanje v vseh nadgradnjah, ki jih ponuja, potrebujemo tudi velik in zmogljiv zaslon, da uporabniški vmesnik nima nobene vizualne posebnosti v primerjavi z navadno petko, čeprav ima za to namenjen ločen pomnilnik, ter da moramo na nadgradnje svojega nabora iger v nekaterih primerih počakati (če jih založnik sploh kani izdati).
V tem trenutku se zdi, da se ponavlja zgodba z očali PS VR 2: zasnova je več kot dobra, cena previsoka, prilagojenih iger pa žal nekoliko premalo, da bi v tem trenutku upravičili drag nakup. Upajmo le, da ne bo tako tudi čez leto ali dve, kot se je izkazalo pri VR-očalih …
Playstation 5 Pro
Izdeluje: sony.com
Prodaja: sony.si
Cena: 799 EUR
Za: Konkretno zmogljivejša konzola z nadgradnjami na pravih področjih.
Proti: Visoka cena, »neprofesionalno« pakiranje, pomanjkanje zaloge optičnih pogonov.