Profesionalni vid
ACDSee je pravi starosta med okenskimi programi, njegove korenine segajo nazaj do Windows 3.0. Z leti se je pridno razvijal in nabiral nove funkcije in zmogljivosti, iz nekdanjega preprostega programčka pa je prešel tudi v bolj profesionalne vode.
ACDSee je za fotografije to, kar je Windows Commander (oziroma Total Commander) za datoteke. Gre za enega izmed najbolj znanih programov za ogled in organizacijo fotografij. Žal pa se je iz nekdaj majhnega, preprostega in hitrega ogledovalnika razvil v skoraj glomazno orodje za urejanje fotografij in fotografskega arhiva.
No, v preizkus smo dobili najnovejšo različico programa, namenjenega profesionalnim uporabnikom - ACDSee Pro 3.
Brskanje po fotografijah je hitro in učinkovito, menjava med mapami oziroma različnimi iskalnimi kriteriji poteka zelo gladko.
Sam program je organiziran v štiri sklope - med njimi preklapljamo s pomočjo štirih hitrih bližnjic v zgornjem desnem vogalu orodne vrstice. Sam program dela izredno hitro - s tem se hvalijo tudi njegovi razvijalci. Na razmeroma stari strojni opremi se je vedel bistveno hitreje kot Photoshop CS3 - to velja tako za menuje kot za prikazovanje sprememb na fotografiji in iskanju ter brskanju po arhivu. Pohvalimo lahko tudi uporabniški vmesnik, ki nekoliko spominja na Applov program Aperture. Med vsemi štirimi sklopi je seveda osnova enaka - poleg glavnega dela (ki se med sklopi seveda spreminja) imamo spodaj vrstico z drugimi fotografijami v izbiri oziroma obdelavi, pod tem pa tanko vrstico, v kateri imamo hiter pregled nad lastnostmi trenutno izbrane fotografije. Orodna okna imajo po privzetem svoja mesta, lahko pa jih izvlečemo in plavajo nad glavnim oknom (kot je navada v Photoshopu).
Če začnemo pri prvem sklopu, ki se imenuje "Manage", v njem seveda urejamo svojo zbirko. Fotografije si lahko ogledujemo (in seveda iščemo) po malem morju nastavitev oziroma izbir. Nekatere med njimi so vezane na lastnosti same fotografije - sem spadajo lastnosti, kot so odprtost zaslonke, čas zajema, občutljivost ISO itd. Druge pa so bolj subjektivnega tipa - oziroma jih moramo sami dodeliti fotografijam. Tako jih lahko urejamo po kategorijah (poleg nekaterih privzetih kategorij si lahko seveda izmislimo še svoje) ali po ocenah. Za bolj zahtevne uporabnike zna biti zelo uporabna možnost iskanja glede na fotografa - seveda v primeru, da imamo ta podatek shranjen s fotografijo.
Med možnostmi za obdelavo fotografije v obliki RAW najdemo vse, kar potrebujemo.
Orodje za iskanje fotografij je izredno zmogljivo in zmore iskati po praktično vseh parametrih, ki nam pridejo na pamet. Seveda smo pri tem odvisni od tega, kaj vse je sploh zapisano pri lastnostih fotografij. Med bolj zanimivimi možnostmi je iskanje po podatkih GPS (celo hitrosti, izmerjeni s pomočjo GPSa), medtem ko je iskanje po lastnostih EXIF in IPTC že skoraj samoumevno. Posamezna iskanja lahko shranimo, najdene fotografije pa hitro pošljemo prek elektronske pošte (ali naložimo na kak strežnik FTP).
Naslednji sklop programa je ogledovalnik fotografij ("View"). Ta pravzaprav ne prinaša nič novega, svoje delo opravi hitro in korektno. Na voljo so vse najpogostejše funkcije, od vrtenja fotografije, povečave, ogleda pri različnih velikostih (ter čez ves zaslon). Nič novega torej.
Tretji sklop ("Process") predstavlja orodja za urejanje same fotografije - torej nekakšen hitri nadomestek za Photoshop. Program podpira tudi goro različnih formatov RAW - praktično vsak izdelovalec fotoaparatov ima svojega (nekateri jih imajo celo več). Gre za neobdelane podatke, ki jih prebere fotografsko tipalo aparata, preden jih zapeče v datoteko JPG. Tako lahko naknadno spreminjamo silno veliko različnih lastnosti, od največkrat uporabljene možnost za popravljanje temperature beline pa do korekcije popačenja zaradi objektiva. Acdsee pri tem skoraj nikjer ne zaostaja za RAW konverterjem iz Photoshopa - mi nismo pogrešali prav ničesar.
V levi orodjarni lahko preklapljamo med obdelavo podatkov RAW (to se imenuje "Develop") in med bolj običajno obdelavo fotografije ("Edit"), po kateri moramo fotografijo shraniti v neki končni obliki, torej ne kot RAW. Pri prvem delu poskrbimo za osnovne nastavitve, pri drugem pa pridejo na vrsto vse druge možnosti, ki smo jih vajeni iz drugih programov za obdelavo fotografij. Sem spada vse, od popravila rdečih oči pa do obrezovanja in spreminjanja velikosti oziroma ločljivosti fotografije. Tu se še posebej vidi, da je program le osnovni nadomestek za Photoshop in je mišljen le za hitrejše popravilo fotografij - ne pa za kako resno obdelavo. To še najbolj očitno vidimo pri tem, da manjkajo plasti ("layers"), ki so osnova za večje digitalne posege. Manjkajo tudi vsi različni filtri, ki jih poznajo bolj umetniški uporabniki Photoshopa (da o vseh možnostih risanja po fotografiji niti ne omenimo). S tega vidika nam je ACDSeejev sklop za obdelavo dejansko zelo všeč, saj ponuja vse, kar profesionalen fotograf potrebuje, a ne dodaja odvečnih možnosti, ki so največkrat zgolj v napoto. Za hitro delo z večjim številom fotografij je tako bolj prikladen kot Adobov izdelek.
Klasične nastavitve fotografije so nanizane v preprostem menuju. Tu so na voljo le osnovne možnosti, za naprednejše (delo s plastmi, umetniškimi filtri itd.) pa bomo morali poseči po zmogljivejših urejevalnikih.
Zadnji, četrti sklop programa, pa se imenuje preprosto "Online" in je za naše pojme daleč najmanj uporaben, hkrati pa v njem vidimo razmeroma veliko zamujeno priložnost. Gre namreč za povezavo s spletno storitvijo podjetja ACDSee, ki prebiva na naslovu www.acdseeonline.com. Tam ima vsak uporabnik na voljo 2 GB brezplačnega prostora, za katerim stojijo pri Amazonu - to načeloma pomeni, da naj bi bilo zanj dobro poskrbljeno, naložene fotografije pa varne. A v praksi gre za še eno izmed številnih možnosti za spletno hrambo fotografij - večina fotografov pa že ima svojo izbiro med temi storitvami in si ne želijo ustvarjati profila še na eni taki strani.
Tu bi bilo bolje, ko bi poskrbeli za različne uporabnike in se povezali z različnimi obstoječimi spletnimi albumi. Tako bi lahko imeli uporabniki možnost fotografije naložiti na strani, kot so Flickr, Picasa Web Albums, Blogger itd. No, vgrajen je sicer čarovnik za nalaganje na Flickr, Smugmug in Zenfolio, a je to dosegljivo le prek menuja v sklopu "Manage". S komercialnega vidika je potiskanje lastne storitve seveda razumljiva poteza. Tisti, ki še nimajo fotografij, objavljenih kje v spletu, bodo zadevo seveda s pridom izkoristili, konec koncev gre za odlično oblikovano in zelo pregledno stran - a kaj, ko nas večina že hrani svoje fotografije pri konkurenčnih straneh.
Nova različica ACDSeejevega programa za zahtevnejše uporabnike je izredno dober upravitelj večjih zbirk fotografij. Seveda deluje bolje, če se tudi sami potrudimo in poskrbimo za dobre ugnezdene podatke (torej meta podatke, kot so EXIF in IPTC). Je povsem soliden za hitro popravilo fotografij, tudi v večjih količinah. Žal pa za večino fotografov kljub vsemu ne more nadomestiti Photoshopa - pri tem pa se moramo vprašati, ali sploh potrebujemo samostojni program za urejanje arhiva. Marsikdo se povsem solidno znajde s pridnim urejanjem fotografij po lastnem sistemu - največkrat kar drevesni strukturi in dolgimi opisnimi imeni map. V takem primeru je 170 dolarjev, kolikor velja ta različica ACDSeeja, kar velik strošek.
ACDSee Pro 3
Kaj: Program za urejanje večjih fotografskih arhivov in osnovno obdelavo fotografij.
Izdeluje: ACD Systemc, Inc., www.acdsee.com.
Prodaja: EC, www.ecdoo.si.
Cena: 119 EUR.
Za: Uporabniški vmesnik, hitrost, veliko možnosti za urejanje in iskanje po arhivu, solidna obdelava fotografij, podpora velikemu številu različnih formatov.
Proti: Cena, manj možnosti za poglobljeno obdelavo fotografij, omejene možnosti za delo s spletnimi storitvami.