Profesionalni video in nVidia

Da so grafične kartice danes uporabne za še vse kaj drugeg kot le za prikazovanje (3D) grafičnih podob na zaslonu, ni več nobena novica. Navsezadnje iz njih že nekaj let sestavljajo tudi superračunalnike. Pa vendar, grafični procesorji z nekaj sto specializiranimi jedri so danes že tako poceni in so v specializiranih operacijah tako drastično hitrejši od vrhunskih Intelovih pošasti, da nas to še vedno ne neha presenečati.

Najhitrejši superračunalniki so bili od nekdaj tisti, ki so bili "masivno paralelni" in so torej vsebovali na stotine in celo tisoče procesorjev, če je le bil programski problem, ki smo jim ga podtaknili, vzporedno rešljiv. Danes je tak mini superračunalnik vsaka zmogljivejša grafična kartica, ki zaradi čim hitrejšega preračunavanja prikaza 3D slike vsebuje 300 in več procesorskih jeder, zgoraj omenjeni programski problem pa je, vsaj na osebnih računalnikih, obdelava videa. Predvsem videa v visoki ločljivosti, katerega formati največkrat temeljijo na eni izmed podrazličic MPEG-4, in katerega kodiranje je mogoče zelo dobro paralelizirati.

Domači video ni Video

Z videom visoke ločljivosti se danes srečujemo bolj ali manj vsi, ki smo si v zadnjem letu ali dve kupili digitalni fotoaparat, saj skorajda ne najdemo več modela, ki ne bi znal videa zajemati vsaj v ločljivosti 720p (120 × 720 pik), če že ne v polni ločljivosti "FullHD" (1920 × 1080 pik). Pa vendar, domači uporabniki se, resnici na ljubo, procesorske kompleksnosti urejanja videa visoke ločljivosti zavedamo le redkokdaj. Upali bi si trditi, da so video posnetki s fotoaparata le redko deležni prave video montaže, urejanja, sestavljanja, dodajanja zvočne podlage in predvsem dodajanja video učinkov. Ne, domači "fotoposnetki HD" največkrat obležijo nekje na disku, včasih zaidejo na Youtube in so le občasno morda deležni hitre obrezave začetka in/ali konca posnetka.

Po drugi strani se v profesionalnih in tudi polprofesionalnih vodah video z veliko začetnico s samim zajemom posnetka šele začne. Ključna je namreč prav montaža, ki pa se v primeru videa HD, kot rečeno, izkaže za procesorsko nadvse zahtevno. Pri Monitorju že vrsto let vsak mesec pripravimo tudi video prispevek MonitorTV; ta že kar nekaj let nastaja v polni visoki ločljivosti FullHD, zato strojni zahtevnosti montaže HD na PCjih sledimo že od samih začetkov. Na začetku smo trpeli v Avidovem programu, še na starih enojedrnih procesorjih Pentium 4, delo je bilo počasno in mučno, končna izdelava posnetka (t. i. "rendering") je vzela kar nekaj ur. Obupali smo in si omislili Matroxovo pospeševalno kartico, ki je omogočila vsaj zgledno gladko delo z video učinki ali pregled teh v realnem času. Končna izdelava posnetka je bila z Matroxom hitrejša, vendar še vedno ne tako, kot bi si želeli.

Računalniki so napredovali, programski paketi tudi, vmes smo zamenjali video producenta, tako da naš Monitor trenutno nastaja na računalniku s štirijedrnim (in 8-nitnim) procesorjem Intel i7-860 (2,8 GHz), 8 GB pomnilnika in 64-bitnimi Okni 7. In s programskim paketom Sony Vegas Pro. Sliši se zelo hudo, vendar je tak računalnik komajda dovolj močan, da zna prikazovati hiter predpregled videa le, če izberemo najslabšo (draft) kakovost. Končna izdelava video posnetka v polni ločljivosti HD pa traja 3x dlje od dolžine samega posnetka (10-minutni izdelek se izdeluje 30 minut). Gre torej, toda nekoliko težko, še posebej, kadar urednik v končnem izdelku najde kakšno napako in je treba postopek izdelave ponoviti.
Rešitev? Grafična kartica za 250 evrov! Lahko tudi s procesorjem ATI, vendar smo sami izbrali nVidio.

Našo obdelovalno postajo za MonitorTV smo nadgradili z grafično kartico, ki v primerjavi z drugo opremo stane drobiž. In nam hkrati čas končne izdelave skrajša za več kot 300 %!

Preizkusite sami: Testi

Testa, ki smo ju uporabili za merjenje hitrosti, dobite na teh naslovih:

www.sonycreativesoftware.com/vegaspro11benchmark

ppbm5.com/index.html

nVidia + Sony Vegas Pro 11

Vegas Pro podjetja Sony Creative Software je konec decembra doživel prenovo, s katero zmore izrabiti procesorske zmogljivosti grafičnih kartic, v tretjem popravku (konkretno "build" 521) pa se je končno znebil tudi motečih hroščev, zato je primeren za profesionalno delo. Izdelovalec navaja, da podpira tako ATIjeve kot nVidiine grafične kartice, med slednjimi pa kot optimalno navaja model GTX570. nVidia sicer premore tudi precej zmogljivejše modele, z več procesorji, vendar jih Vegas ne zmore v celoti izkoristiti, zato je nakup od(pre)več. Tudi vzporedne vezave več grafičnih kartic (nVidia to označuje kot SLI) Vegas trenutno (še?) ne podpira.

Kljub vsemu so se nam proizvajalčeve obljube zdele dovolj zanimive, da smo se odločili v naš profesionalni video računalnik namestiti igričarsko grafično kartico. Le da z izbrano kartico Zotac GTX560Ti OC (cena okoli 250 EUR) ne bomo igrali iger, temveč izdelovali profesionalne video izdelke visoke ločljivosti. Izbrana grafična kartica je glede na originalne nVidiine specifikacije za čip GTX560 nekoliko navita - jedro deluje z 905 MHz (namesto 820) in ima 384 pretočne procesorje (namesto 336), pomnilnika pa je 1 GB.

Rezultati preizkusa so nas zelo prijetno presenetili že takoj v začetku. Nova strojna zmogljivost (ki jo je Vegas avtomatsko prepoznal in uporabil) je omogočila, da smo iz načina pregleda draft brez težav preklopili v najboljši način, pri čemer je bilo delo z videom popolnoma gladko in v realnem času. Še bolj pa smo bili navdušeni nad končno izdelavo videa, ko smo zadnji prispevek MonitorTV (dolžine 7:49) namesto 33 minut (kolikor je za opravilo porabil Intelov 4-jedrnik) potrebovali le nekaj več kot 9 minut. Kar 360 % pohitritev, torej!

Pognali smo tudi Sonyjev test "Benchmark Renderer", ki je precej kompleksen projekt, sestavljen iz različnih posnetkov (AVCHD 24 Mb/s, XDCAM EX 35 Mb/s in XDCAM HD 4:2:2 50 Mb/s), za prehoda je uporabljen filter Gaussian blur, ki je matematično kompleksen, zadevo pa začini še nekaj specialnih učinkov. Test seveda ni primerljiv s testom, ki smo ga uporabili na Vegasu, a to za namen tega članka tudi ni pomembno. Rezultat? Končni izdelek je bil narejen v bori minuti in 20 sekundah, brez pomoči grafične kartice pa v treh minutah in 53 sekundah!

Test izdelave projekta v Sony Vegas Pro 11.

MonitorTV: Končni izdelek

Naj nam bo odpuščeno, če se na tem mestu še malce pohvalimo z našim video projektom MonitorTV, ki ga pri Monitorju vodimo že sedmo leto in ki zadnje leto in pol nastaja ravno s programom Sony Vegas Pro, ki smo ga v povezavi z grafično kartico nVidia preizkušali tokrat. Posnetke MonitorTV si lahko ogledate na naslovu:

www.youtube.com/RevijaMonitor.

nVidia + Adobe Premiere CS5

Tudi Adobe kot eden glavnih igralcev na področju obdelave videa s svojim Premierom že nekaj časa zna uporabiti tudi moč grafičnih kartic. Zato smo se odločili preveriti, kako dobro mu gre.

Podpora grafičnim karticam sicer ni tako univerzalna kot pri Sonyju, saj so uradno certificirani le nekateri modeli. Kljub temu pa po neuradni poti v delovanje prepriča prav vsako malce zmogljivejšo kartico, le v ustrezno besedilno datoteko je treba dodati ustrezen zapis in jo s tem pripraviti za delovanje v Adobovem prikazovalniku Mercury Engine. Zanimivo, da tudi Adobe priporoča zmernost pri nakupu in kot najboljšo izbiro priporoča kartice s procesorjem GTX570, vzporedna vezava kartic pa tudi tu ni podprta.

Za preizkus smo uporabili Adobe Premiere različice CS5 (5.5.2, 64-bit). Prvi vtis je bil zelo dober, vendar ne tako tekoč kot pri Vegasu. Montaža resda teče gladko in zvezno, vendar se ob uporabi več stez in več zapletenih specialnih učinkov v predpregledu nekoliko zatika. Ko smo kakovost predpregleda nekoliko znižali, zatikanja ni bilo več. Kot kompleksen test za meritev hitrosti izdelave videa smo uporabili test PPBM CS5.5, v katerem smo izbrali le kodiranje v format MPEG4 H.264, ki se uporablja najpogosteje. Ko smo projekt spustili le skozi Intelova štiri jedra, je pokazal tri minute in eno sekundo, ko smo vpregli še nVidiinih 384 jeder, pa le minuto in 9 sekund!

Test hitrosti izdelave projekta v Adobe Premiere.

Zmaga!

Kot smo tudi pričakovali, kombinacija v osnovi igričarske kartice in profesionalnih video programov deluje odlično.

Kljub temu smo imeli nad samo kartico tudi nekaj pripomb. Predvsem je energijsko zelo požrešna, saj "pokuri" kar 175 W, zato jo dodatno napajata kar dva priključka MOLEX, sistem pa mora seveda imeti dovolj močan napajalnik. Hladilnik je velik, z enim ventilatorjem (konkurenca premore dva), a precej tih. Med delom smo kartici namerili 70 stopinj (konkurenca z boljšimi ventilatorji je lahko tudi hladnejša), vendar tudi večurna izdelava videa kartici ni prav nič škodila.

Grafično kartico Zotac GTX560 Ti OC je za preizkus posodilo podjetje PCHand, www.pchand.si