Programerske novice: april 2005
Yahoojev programski vmesnik
Iz boja treh mogočnih spletnih dveri, ki ga je dodobra razplamtel vse bolj agresivni Google, bodo očitno precej koristi potegnili tudi razvijalci. Yahoo je nedavno odprl programski vmesnik (API) za dostop svojega iskalnika, s katerim lahko spletni mojstri znatno izboljšajo storitve na svoji spletni strani. Podobno kot pri Googlu je treba zaprositi za uporabniško številko, s katere lahko zatem izkoriščamo razvojni komplet (SDK), ki nam ponuja knjižnice in zglede v perlu, pythonu, PHPju, javi in javascriptu. Vsa koda je na voljo pod dovoljenjem BSD, kar nam omogoča, da jo izkoriščamo praktično brez omejitev ali zahtev po objavi naših lastnih izboljšav.
Yahoo je skozi vmesnik odprl dostop do večjega števila svojih zbirk podatkov, med drugim lahko preiskujemo novice, slike, videe, spletni imenik in krajevne informacije. Odprtih možnosti za razvoj koristnih storitev je s tem zelo veliko, Yahoo pa potencialne uporabnike dodatno vzpodbuja s številnimi zgledi rabe, ki so objavljeni na straneh za razvijalce.
Z novimi možnostmi preiskovanja dopolnjuje svojo ponudbo spletnih storitev. Že od leta 2001 namreč ponuja programski dostop do trženja oglasnih besed storitve Overture, ki jih je Google programerjem ponudil šele pred nekaj meseci (AdWords API). Yahoo se je konkurentu postavil po robu tudi z ugodnejšimi pogoji rabe, saj je mogoče vsak dan brezplačno uporabiti do 5000 poizvedb, to pa je petkrat več kot trenutno omogoča podobni Googlov API, omejen zgolj na spletne strani. Na odgovor Googleplexa najbrž ne bomo dolgo čakali, svoje adute pa bo verjetno kmalu razkril tudi Microsoftov MSN.
Razvoj odprt tudi za TiVo
Nekoliko drugačni motivi, predvsem nepričakovana izguba, so k odpiranju podrobnosti vodili tudi TiVo, vodilnega ponudnika osebnih snemalnikov TV programov (PVR). S pomočjo nedavno objavljenega razvojnega kompleta Home Media Engine (HME) so omogočili neodvisnim razvijalcem, da v javi razvijejo najrazličnejše dodatke za njihovo priljubljeno napravo, ki je našla svoj dom že v nekaj deset milijonih domov, potencialno velikanskem trgu za spretne programerje.
Programi, razviti s HME, se izvajajo v osebnem računalniku, povezanem s TiVom, ali na katerem od strežnikov, s katerimi se TiVo povezuje. Trenutno komplet HME še razvijajo in omogoča le preizkušanje, ko bo končan in ponujen končnim uporabnikom, pa bo dovoljeno gostovanje uporabniških programov v poljubnem programskem strežniku v spletu. Vmesniki v HME žal tudi ne podpirajo nadzora snemalnih in predvajalnih zmožnosti naprave, torej lahko razvijamo le dodatke za druge namene, kot je npr. BuyItNow, ki ga je za dostop do lastnih dražb prek TiVa razvilo podjetje eBay.
http://tivohme.sourceforge.net/
Microsoft odpira kodo
Poleg operacijskih sistemov in programov za namizje je prosta in odprta koda zelo priljubljena pri strežniški programski infrastrukturi, katere temeljni kamen je prav gotovo podatkovni strežnik. Po poplavi na novo "odprtih" podatkovnih strežnikov, ki smo jo doživeli lani, se je zganil tudi Microsoft, ki je namignil, da bo morda razkril izvirno kodo svojega svežega izdelka, strežnika SQL Server 2005 ("Yukon").
Če bo koda objavljena, bo prav gotovo skozi Microsoftovo pobudo "deljene kode" (shared source), ki omogoča vpogled v delovanje, vendar prepoveduje vgrajevanje lastnih izboljšav in izgradnjo spremenjenih različic na strani uporabnika. Microsoft želi s tem predvsem prepričati uporabnike, da v kodi ni stranskih vrat, in jim omogočiti, da sodelujejo pri izboljševanju varnosti izdelka. To bo sicer skozi pobudo, kot je "shared source", nekoliko teže, saj uporabniki skoznjo ne dobijo vpogleda v celotno izvirno kodo, temveč le v njene večje kose, iz katerih pa s prevajanjem ni mogoče izdelati delujočega programa. Razkrite kode oziroma njenega dela tudi ni mogoče uporabiti v nobenem lastnem projektu, kar pomeni potencialno veliko nevarnost za vse programerje, ki razvijajo svoje tržno usmerjene projekte, saj lahko nezavedno prepišejo kose algoritmov v lasten izdelek, to pa pomeni kršitev avtorskih pravic.
Podatkovni strežnik ni edini izdelek, ki naj bi doživel razkritje (dela) kode. Nedavno se je s podobno pobudo v svojem spletnem dnevniku oglasil tudi vodilni razvijalec programske knjižnice Windows Forms, ki je na podlagi .net zadolžena za izdelavo uporabniških vmesnikov.
http://www.microsoft.com/resources/sharedsource/
IBM čvrsto za PHP
Zelo priljubljen skriptni jezik za ustvarjanje dinamičnih spletišč je našel novega zaveznika. V sveži različici PHP 5 je jezik poleg številnih izboljšav zmogljivosti pridobil tudi ustrezno podporo spletnim storitvam, kar ga postavlja v ugoden položaj v IBMovi viziji razvoja računalništva "na zahtevo". IBM se je zato odločil, da bo PHP podprl v svoji paleti izdelkov WebSphere, na njihovem spletnem stičišču razvijalcev developerWorks pa so se že pojavili številni članki in dokumentacija za izkoriščanje PHPja.
Kljub visoki zmogljivosti PHP ostaja razmeroma preprosto orodje za razvoj dinamičnih spletnih strani. Morda je prav preprosta raba eden izmed motivov IBMa. V medije je pricurljala nepotrjena govorica, da je napovedana podpora PHPju posledica IBMovega razočaranja nad procesom standardizacije jave in nezmožnostjo industrije, da bi jo zadosti poenostavila za široko spletno rabo. Kakorkoli že, s podporo novega skriptnega jezika bo uporabnikom IBMovih tehnologij zdaj na voljo še ena možnost izkoriščanja strežniških storitev.
http://www.ibm.com/developerworks/
Javolucija
Če ste razvijalec v javi in vas skrbi zmogljivost nekaterih temeljnih podatkovnih struktur, je za vas kot naročena knjižnica Javolution. Z lastno tehniko recikliranja predmetov se ti izognejo javanskemu smetarju (garbage collector), kar omogoča znatno pohitritev delovanja, npr. pri sestavljanju nizov (TextBuilder namesto StringBuffer). Knjižnica prinaša tudi zmožnosti serializacije poljubnih predmetov v zapis XML, in to za poljubno javansko podlago, od najpreprostejše CLDC 1.0 do najzmogljivejše J2EE 1.5. Na vse te podlage prinaša tudi podatkovne strukture Collection Framework in še vrsto drugih dobrot. Podatkovne strukture knjižnice so primerne za rabo v resničnem času in imajo visoko deterministično obnašanje (predvidljivo do mikrosekundne natančnosti).
Najlepše pri vsem pa je to, da gre za strnjeno, čisto javansko kodo (ustrezen paket JAR je dolg okrog 200 kB), ki je na voljo popolnoma prosta, pod dovoljenjem LGPL.
Mozilline novice
Po velikem uspehu odprtokodnega spletnega brskalnika FireFox je organizacija, ki skrbi za njegov razvoj, Mozilla Foundation, poskrbela še za nekaj zanimivih objav. Že dolgo se nekaj kuha med Mozillo in Googlom. Pri prvi so nedavno priznali, da jim Googlova finančna podpora že lep čas omogoča udobno delovanje, posledično pa je v brskalniku Google privzeta iskalna storitev po namestitvi. Google je med drugim zaposlil tudi lepo število ključnih razvijalcev brskalnika, zato ne bo preveliko presenečenje, če bo kmalu nared prilagojena različica Mozille, namenjena čim bolj udobni rabi Googlovih spletnih storitev. Res pa Google potrebuje Mozillo predvsem za to, da vzdržuje ravnotežje proti Microsoftu, saj bi ta s popolno dominacijo lastnega spletnega brskalnika lahko izkrivil standarde sebi v prid in s tem po zgledu namizja pridobil veliko konkurenčno prednost.
Veliko zanimanja je pritegnila drobna različica Mozille, Minimo, namenjena ročnim računalnikom in drugim prenosnim napravam. Prva delujoča različica je zdaj na voljo tudi za podlago PocketPC, obsega pa slabe 4 MB in za prikaz tipične strani porabi okrog 5 MB pomnilnika.
Za razvijalce spletnih programov pa je zelo razveseljiva novica vnovična obuditev dokumentacijskega spletišča DevEdge, ki ga je kot del razgrajenega oddelka Netscape opustil njegov lastnik, podjetje AOL. Na srečo je bil zdaj dosežen dogovor, da lahko dokumentacijo z DevEdge posvoji in dopolni Mozilla Foundation. Prenovljena in osvežena dokumentacija o javascriptu ter drugih tehnologijah za spletni razvoj bo kmalu vzniknila kot nova ponudba Mozille, spletišče DevMo.
