Programerske novice: december 2004
Spletne predstavitve
Spletni brskalniki so eni najprilagodljivejših uporabniških programov. V njih lahko poganjamo že cel kup posebej prilagojenih aplikacij (web applications), z novimi tehnologijami, ki pogumno prodirajo v večino sodobnih brskalnikov, pa postajajo čedalje večja konkurenca tudi tipičnim namiznim programom, kot je npr. program za predstavitve.
V projektu S5 (Simple Standards-based Slide Show System) je nekaj spletnih razvijalcev v medsebojnem sodelovanju razvilo učinkovit sistem za izgradnjo predstavitev, ki izkorišča izključno spletne tehnologije, kot so oznake XHTML, slogi CSS in programska logika v javascriptu. Vsebina celotne predstavitve je vsebovana v eni sami datoteki, ki jo je mogoče s pomočjo slogov in programske kode prikazati v bogati obliki za zaslon ali pa natisniti na papir.
Za izgradnjo predstavitve se uporablja preprost nabor oznak XHTML, ki je pomensko zelo jasen. Vsak, ki ima že bežno znanje HTML, lahko vsebino brez težav prilagodi svojim potrebam (večina vsebine je shranjene v obliki naštevanj <ul>...<li>...</li>...</ul>), z znanjem slogov CSS pa lahko predstavitev tudi poljubno preoblikuje.
Dodaten plus je združljivost S5 z lastniškim zapisom Opera Show Format, ki ga za pripravo predstavitev v HTML že nekaj časa ponuja brskalnik Opera. Predstavitev S5 bo v tem brskalniku brez popravkov tekla v režimu Opera Show.
Ogrodje S5 je na voljo pod odprtim dovoljenjem Creative Commons, ki omogoča prosto izkoriščanje in prilagajanje, dokler se vse posodobitve objavijo pod enakimi pogoji.
http://www.meyerweb.com/eric/tools/s5/
Ameriški programski velikan Computer Associates (CA) je pozval vlade, akademske ustanove in ponudnike programja, naj posvetijo večjo pozornost kakovosti. Podpredsednik za varnostne storitve CA, Simon Perry, je pozval vlade, naj se aktivneje vključijo v zagotavljanje boljše kakovosti programske kode. Kot je poudaril, ima vlada organe, ki nadzirajo celo kakovost pic, ki jih mora ponudnik ob oporečni kakovosti umakniti iz prodaje, medtem ko za programje ni prav nič podobnega. Celoten proces posodabljanja programske opreme, ki smo mu priča danes, je tipično krpanje, ki na dolgi rok ne more izboljšati programja. Potrebna je korenita prenova postopkov načrtovanja, razvoja in preizkušanja programske kode, hkrati pa se morajo uvesti določeni kakovostni standardi, ki jih bodo morali izdelovalci spoštovati.
CA je očitno delno rešitev problema našla v odprti kodi, v kateri je avgusta objavila notranji ustroj strežnika, 1. novembra pa je v odprti obliki izdala različico r3, ki je na voljo za Okna in Linux. Z novimi zmožnostmi, razmeroma preprostim vzdrževanjem in aktivno tržno kampanjo so pritegnili precejšnjo pozornost in pridobili številne nove uporabnike. Nič čudnega, saj je Ingres v rabi pri številnih pomembnih poslovnih programih.
Beli konj vabi razvijalce
Odgovor na izziv kakovosti programja naj bi prinesla tudi izboljšana orodja za modeliranje, ki najbolj težaška dela razvijalca preložijo na pleča računalnika, ki je pri takih opravilih učinkovitejši in predvsem zanesljivejši. Microsoft je nedavno razkril preizkusno različico orodja za modeliranje spletnih aplikacij, ki naj bi postala sestavni del zmogljivejše različice razvojnega okolja Visual Studio .net 2005 ("Whidbey"). Orodje, ki je zaenkrat znano pod imenom "Whitehorse", je namenjeno predvsem partnerjem in strankam; vzpodbudilo naj bi jih k izgradnji različnih vnaprej pripravljenih modelov aplikacij, pripravnih za rabo v različnih industrijah.
http://msdn.microsoft.com/vstudio/enterprise/
Odprti Solaris 10 zamuja
Vse od napovedi sprostitve izvirne kode enega najzmogljivejših operacijskih sistemov, Solarisa 10, razvijalci nestrpno pričakujejo ključni datum. Prvotni načrt razkritja kode skupaj s predstavijo novega sistema sredi novembra se ni uresničil in po svežih informacijah bo koda na voljo šele v začetku prihodnjega leta.
Uspeh ali neuspeh odprtokodne različice Solarisa bo pomembno vplival na prihodnost Suna. Poglavitni cilj, ki je pripeljal do razkritja kode, je želja po čim hitrejšem prenosu sistema na različne podlage. Solaris deluje najbolje na Sunovi podlagi s procesorji UltraSparc, na voljo pa je tudi različica za procesorje z ukaznim naborom x86, ki pa je 32-biten. Različica Solarisa za 64-bitni Opteron je bila na voljo zgolj za preizkus (zdaj tudi to ni več mogoče), nedvomno pa je za nadaljnji uspeh sistema ključna, saj je vprašanje, koliko časa bodo procesorji UltraSparc še kos agresivni 64-bitni konkurenci AMDja in Intela. Sun zato posveča izjemno pozornost izgradnji čim bolj prijateljskega odnosa do skupnosti razvijalcev, ki bo ključna za doseganje ciljev odprtokodnega Solarisa. Dogovarjanje z vplivnimi skupinami in posamezniki je menda tudi poglavitni razlog za zastoj pri razkritju izvirne kode.
Solaris seveda ogroža tudi Linux, zato je novost različice 10 podpora neposrednemu poganjanju programov za Linux v Solarisu. Sun zadnje čase precej napada podjetje Red Hat in ga obtožuje počasnega trganja vezi s skupnostjo in razvoja lastne, nestandardne distribucije, z gršimi besedami: ugrabitve truda skupnosti. Red Hat ima seveda svoje mnenje. Beseda "ugrabitev" je po njihovem mnenju primernejša za podjetja, ki uvele lastniške projekte sprostijo v obliki izvirne kode z željo po izkoriščanju skupnosti za svoje cilje.
