Programerske novice: februar 2004
Sun, znan po neodvisni vmesni kodi (bytecode), ki omogoča izvajanje javanskih programov na najrazličnejših podlagah, je povabil svoja konkurenta, IBM in Cray, k razvoju novega rodu vmesne kode, neodvisne od strojne podlage, ki bo bistveno zmogljivejša od trenutne ponudbe. Neodvisna vmesna koda naj bi omogočila preprostejše programiranje najsodobnejših visoko zmogljivih računalnikov (High Productivity Computing Systems, presegli naj bi zmogljivost peta FLOPS, več kot 1015 operacij s plavajočo vejico na sekundo), katerih razvoj s posebnim programom vzpodbuja ameriška vlada, razvili pa naj bi jih do konca desetletja.
Sun vabi IBM in Cray
Medsebojno sodelovanje podjetij, ki so znana po visoko zmogljivih napravah, naj bi prineslo odprt industrijski standard za vmesno kodo, ki bo sposobna sočasnega izvajanja v več tisoč, celo sto tisoč nitih. Nov vmesni jezik naj bi ohranil podporo danes uveljavljenim programskim jezikom, vendar bi poln potencial novih naprav lahko izkoristili le z vnovičnim prevajanjem v novo, optimizirano vmesno kodo.
Sun želi uporabiti pridobljene izkušnje pri javi, vendar pristanek podjetij IBM in Cray še ni gotov. Obe namreč sami razvijata nove programske jezike in tehnike, ki bi omogočali učinkovito izkoriščanje visoko zmogljivih naprav. Če bo do sodelovanja prišlo, si lahko obetamo izboljšave tudi v javanski vmesni kodi, predvsem v podpori razpredenim sistemom (grid). Cray, ki je po uradnih objavah najbližji izdelavi "petastopenjskega" računalnika, je namreč objavil, da bo načrtovano zmogljivost mogoče doseči le z velikim številom vzporedno delujočih računalnikov.
Java v zbirkah podatkov
Oracle je bil prvi ponudnik podatkovnih strežnikov, ki je omogočil razvoj shranjenih postopkov (stored procedures) za obdelavo podatkov neposredno v strežniku v programskem jeziku java. Ker je jezik zelo priljubljen, je bila možnost izvajanja shranjenih postopkov v javi privlačna prednost, ki razvijalcem omogoča izkoriščati že osvojeno znanje. Programski jeziki, ki so navadno na voljo za opis postopkov v podatkovnih strežnikih, ne slovijo ravno po prijaznosti niti po standardizaciji. Zato je razveseljivo, da se podpora izvajanju postopkov v javi širi tudi v druge priljubljene strežnike. Med njimi sta še posebej zanimiva odprtokodna PostgreSQL, ki podpira izvajanje javanske kode že dalj časa, in MySQL, ki je to zmožnost pridobil nedavno. Zaenkrat je podpora javi v MySQL še ločen projekt, ki pa naj bi se zlil z MySQL v naslednji večji izdaji.
http://freshmeat.net/projects/judf/?topic_id=66
http://pljava.sourceforge.net/
KDE in GNOME korak bliže
Priljubljeni namizji za odprtokodne operacijske sisteme, KDE in GNOME, sta dovolj priljubljeni, da se težko odločimo le za enega, saj marsikateri uporabniški program potem ne bi deloval. Na srečo si počasi postajata čedalje bolj podobni, in to ne le navzven, marveč tudi navznoter.
Poglavitna razlika med uporabniškimi programi za eno ali drugo namizje je uporaba temeljnih gradnikov. Medtem ko KDE uporablja gradnike Qt, programi za GNOME temeljijo na gradnikih GTK+. Še nedavno je bilo zelo težko izkoriščati nekatere napredne zmožnosti namizja KDE v programih za GNOME. Uporabniki so predvsem pogrešali zmogljiva pogovorna okna in razširitve za vhodno/izhodne naprave (npr. digitalne fotoaparate).
Stvari so postale preprostejše z objavo knjižnice QtGTK, ki omogoča združevanje dogodkovne zanke gradnikov QT v glavno dogodkovno zanko Glib in s tem neproblematično izkoriščanje gradnikov KDE v programih za GNOME. Integracija je silno preprosta, potreben je zgolj en sam klic funkcije. Razvijalcem, ki jih zanima združevanje KDE in GNOME, je na voljo tudi pomoč. Najdemo jo na spodnjem spletnem naslovu.
http://developer.kde.org/documentation/tutorials/qtgtk/main.html
Novi Intelovi prevajalniki
Intel je objavil osmi rod prevajalnikov, posebej prilagojenih izdelavi visoko učinkovite strojne kode za lastne procesorje. Prevajalniki so na voljo za Okna in Linux. Pomembna značilnost novega rodu prevajalnika za C/C++ naj bi bila skoraj popolna združljivost s prevajalnikom gcc, ki uspešno prevaja večino odprtokodnih projektov. Gcc sicer podpira številne strojne podlage, a je razprostranjenost Intelovih procesorjev pomemben razlog, da si marsikdo želi prevesti npr. Linuxovo jedro prav z Intelovim prevajalnikom (kljub obljubljeni združljivosti zaenkrat še ni potrjeno, da bi to komu tudi uspelo z nespremenjeno izvirno kodo). Marsikateri programer kljub temu izkorišča več prevajalnikov, ker tipično sporočajo različna opozorila, to pa omogoča razvoj boljše izvirne kode.
Koda, prevedena z Intelovimi prevajalniki, naj bi v računalnikih s procesorji Pentium delovala občutno hitreje. Največji pospeške si lahko obetajo programi, ki intenzivno preračunavajo realna števila, še posebej, če uporabljajo trigonometrične funkcije. Lastnost procesorjev Pentium je med drugim tudi hitrejše izračunavanje tovrstnih funkcij, ki pa zato ni povsem skladno s standardi IEEE.