Programerske novice: maj 2004
Microsoft je brez pompa objavil, da odpira novo spletišče, namenjeno spremljanju komunikacije med razvijalci. Spletišče, imenovano "Kanal 9" - navdih za ime je oznaka zvočnega kanala, ki ga številni letalski prevozniki uporabljajo za obveščanje potnikov o poteku leta - vsebuje priljubljena spletna komunikacijska orodja, kot so spletni dnevniki (blogs), forumi, zbirke znanja "wiki" in novice, opremljene z večpredstavnimi dodatki.
Microsoftove novosti
Ker spletišče gostuje na spletnem naslovu uradnega razvijalskega omrežja MSDN, njegov nastanek gotovo ni bil spontan, kot nas želijo prepričati prve objave, temveč gre najverjetneje za del interne Microsoftove pobude, ki želi zaustaviti erozijo miselnega deleža razvijalcev v korist odprte kode. To tezo potrjuje še ena, skoraj neverjetna Microsoftova poteza. Nedavno so namreč na spletišču SourceForge.net z IBMovim dovoljenjem CPL (Common Public License) objavili izvirno kodo razvojnega pripomočka Windows Installer XML (WiX). Gre za prvi projekt z odprto kodo, ki je objavljen na spletišču in z dovoljenjem, ki nista Microsoftova.
Številni zaposleni pri Microsoftu dejavno polnijo svoje spletne dnevnike, vsaj eden izmed njih pa je zaradi tega že izgubil službo. Lani so pretrgali pogodbo z dolgoletnim sodelavcem, ker je v svojem spletnem dnevniku objavil fotografije, ki so prikazovale dostavo novih Applovih računalnikov v Microsoftovo središče.
Žajfnica java
Kdo bi lahko očital Richardu Greenu? Možak je bil nekaj let v središču Sunovega boja proti Microsoftovim poizkusom drobljenja jave. Po številnih pričanjih na sodišču, napornem prepričevanju izdelovalcev računalnikov, naj začnejo v nove sisteme nameščati Sunov JVM kljub grožnjam Microsofta, po javnem razglašanju prednosti jave in začetih pogajanjih z IBMom o uradni prosti različici, je kot strela z jasnega udarila novica o medsebojni poravnavi med Sunom in Microsoftom. S tem je slednji za približno dve milijardi dolarjev kupil desetletno sodno premirje in izmenjavo pomembnih patentov, povezanih z izvajanjem vmesne kode na navideznih napravah. To je stična točka jave in ogrodja .net.
Ena zadnjih Greenovih izjav, preden je "z gnusom" zapustil Sun, je bilo sporočilo o nadaljevanju pogajanj z IBMom o prosti različici jave, čeprav je Sunov šef Scott McNealy že zanikal to možnost, češ da je java že zdaj dovolj prosta.
V novih okoliščinah je zdaj mogoče prav vse. Pomisleki skupnosti razvijalcev, ki je zahtevala prosto različico jave, ki ne bi bila podvržena muham Suna, so se izkazali za upravičene.
Proton
Na temeljih uspešnega pythona je nastal prothon: zmogljiv, tolmačen, predmetno usmerjen in prototipno zasnovan programski jezik, ki v celoti odpravlja potrebo po razredih na način, ki ga je predstavil jezik self. Prothon uporablja občutljivo skladnjo, ki uporablja zamikanje za označevanje stavčnih blokov ter veliko in malo začetnico za označevanje programskih enot. Velika začetnica npr. označuje globalno spremenljivko.
Prototipna zasnova odpravlja potrebo po razredih na način, da se novi predmeti izdelujejo s kopiranjem in izpopolnjevanjem obstoječih predmetov. Dedovanje je tako precej pomembnejša prvina kot pri "klasičnih" predmetnih jezikih, kjer je dedovanje izbirno.
Linux na iPodu
Še en dokaz prilagodljivosti Linuxa je uspešen prenos tega priljubljenega prostega operacijskega sistema na prenosne predvajalnike glasbe iPod, ki jih Apple nadvse uspešno prodaja po svetu. Dovolj je bil navdih enega samega navdušenca, ki je svoje delo objavil na spletišču SourceForge.net. Prosta koda posebne različice Linuxa, namenjenega vgradnji v manj zmogljive naprave - uClinux, je omogočila hiter prenos na novo napravico, ki ne uporablja namenskih vezij, temveč je sestavljena iz prosto dostopnih komponent, kot je Toshibin droben disk in dekodirni čip PortalPlayer, ki ga med drugim sestavljata dve jedri procesorja ARM. Kljub temu je strojna oprema iPoda dovolj eksotična, da je Bernard Leach opravil kar nekaj povratnega inženirstva, preden mu je prenos uspel. Trenutno stanje Linuxa na iPodu je zelo blizu cilju. Podprte so skoraj vse strojne funkcije predvajalnika.
