Programerske novice: marec 2004
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.
Novi pogled
Prva izdaja kljub oznaki različice, 0.1, prinaša zmogljivo in uporabno orodje, saj temelji na preizkušenih gradnikih Mozilla.org (ti so dosegli že različico 1.6). Poglavitni novosti sta nadzor spletišč z možnostjo uporabe FTP ter urejanje spletnih obrazcev. Ob objavi prve različice je projekt Nvu postal odprt tudi za širšo skupnost programerjev, saj nastaja v odprti kodi. Še več, ker gradi na inovativni podlagi XUL, ki jo je mogoče razširjati že s preprostimi programčki v javascriptu, si lahko obetamo celo poplavo razširitev in dodatkov s strani tako razvijalcev kot naprednejših uporabnikov.
Sonce, Mrk in orodja
Podjetje Sun Microsystems, izumitelj in skrbnik jave, je ob nedavni konferenci EclipseCon, ki se je sicer ni udeležilo, z javnim pismom posredno pozvalo podjetje IBM, naj se pridruži njihovi pobudi za enotna javanska razvojna orodja. IBM je s pobudo Eclipse doživel velik uspeh med razvijalci. Istoimensko razvojno okolje so sprejeli številni programerji v javi, pa tudi razvijalci v C/C++ in nekaterih drugih okoljih. Čeprav je od predaje izdelka skupnosti IBM uradno le eden izmed pokroviteljev, še vedno zaposluje ključne razvijalce, zato je njegov vpliv zelo pomemben. Jabolko spora med Sunom in IBM je različen model vključevanja dodatkov in razširitev razvojnega okolja. Sun podpira svoje odprto okolje, NetBeans, Eclipse pa je zaradi velike priljubljenosti uveljavil svoj standard, ki se pri uporabniških vmesnikih opira na knjižnico SWT, ta pa ni del standardne distribucije jave, kjer je grafičnim uporabniškim vmesnikom namenjeno ogrodje Swing.
Po dolgotrajnih pogajanjih se Sun ni pridružil projektu Eclipse, je pa vmes skupaj s še nekaterimi pomembnimi podporniki jave ustanovil pobudo Java Tools Community, s katero želi poenotiti standarde, na katerih bi bila zgrajena razvojna orodja. Sun orodju Eclipse uradno ne nasprotuje, želi pa poenotiti standard. IBM želi na drugi strani povečati svoj vpliv na nadaljnji razvoj jave, ki je zanj pomembna tehnologija. Razvijalci v javi zaenkrat v tem boju pridobivajo, saj sta tako Eclipse kot NetBeans vsak dan boljša. Seveda pa bi bil skupni standard za dodatna orodja še kako dobrodošel. Neredki so razvijalci, ki jim je za kodiranje sicer ljubši Eclipse, a še vedno uporabljajo tudi NetBeans za vizualni razvoj vmesnikov Swing.
Qt 3.3 podpira tudi .net
Priljubljeno namizje za Unixu sorodne operacijske sisteme, KDE, ki je nedavno doživelo izdajo različice 3.2, je zgrajeno s pomočjo razvojnega ogrodja Qt. Tega razvija norveško podjetje Trolltech, ki je objavilo nov pomemben mejnik v razvoju "prikupnega" (Qt naj bi se izgovarjalo kot angleška beseda cute). Qt, razvit v C++, omogoča razvoj za različne podlage, posebej pomemben pa je na prenosnih napravah in pri že omenjenem KDE. Programsko ogrodje Qt različice 3.3 je za nazaj popolnoma združljivo s tretjim rodom (različice 3.x), prinaša pa pomembno novost, podporo podlagi .net. Programerji lahko razvijajo programe, ki uporabljajo gradnike Qt, v kateremkoli jeziku, ki podpira omenjeno podlago. Gradniki podpirajo celo sloge in teme Oken XP. Novosti zajemajo še boljšo integracijo z namizji Apple, podporo novim podatkovnim strežnikom (SQL-lite in Interbase) ter internetni protokol IPv6. Qt 3.3 podpira tudi priljubljene 64-bitne strojne podlage, Itanium, Opteron in Power G5.
