Programska oprema | odprtokodne pisarne

Brez najemnine ali plačila

Ko govorimo o pisarniških paketih, je monopol Microsoftovega (MS) Officea tako očiten, da jih praktično ni mogoče opisovati, ne da bi jih vedno znova primerjali z njim. A vendar lahko danes rečemo, da so opisane alternative tako zmogljive in dodelane, da se z MS Office brez težav kosajo in da večinoma brez večjih težav preberejo tudi datoteke v Microsoftovih zapisih (doc, docx, xls ...).

Trije pisarniški molji

LibreOffice je že kar pravi starostnik med pisarniškimi programi, saj izhaja iz Sunovega OpenOfficea, začetki katerega segajo v leto 2000, medtem ko se je LibreOffice skupnost odcepila od originala leta 2010. Več kot 20 let razvoja že kar pričakovano pomeni, da gre za obsežno pisarniško in zmogljivo zbirko programov z ogromno skupnostjo razvijalcev in podpornikov.

OnlyOffice je mlajši program, ki želi biti čim bolj enostaven za tiste, ki sicer prisegajo na rešitve MS in bi si želeli kakšno brezplačno možnost s podobnim vmesnikom. V tem je paket res poseben, pa čeprav mu pri sami funkcionalnosti še manjka kakšno leto razvoja.

FreeOffice sicer ni odprtokodni program, a ker gre za brezplačno rešitev (ki sicer zahteva registracijo elektronskega poštnega naslova), ga tukaj vseeno tudi predstavljamo. Vseeno pa se velja zavedati, da smo pri takšnih rešitvah prepuščeni dobri volji razvijalca – ki je v tem primeru Softmaker – in da se lahko pogoji kadarkoli spremenijo (v plačljivost ali naročnino) ter da ima polno funkcionalnost le komercialna različica.

Vsi paketi so do neke mere prevedeni v slovenščino in imajo slovenski črkovalnik. Res pa v obsežnosti prevoda močno prednjači LibreOffice, medtem ko sta tako OnlyOffice kot tudi FreeOffice prevedena le delno, kar naredi vmesnik veliko manj pregleden, kot bi si želeli. Če seveda za vmesnik želimo uporabiti slovenščino.

Vmesniki vseh treh so do delno prilagodljivi, še najmanj je mogoče spreminjati OnlyOffice, pri katerem je mogoče zgolj izbirati nekaj manj ali bolj svetlih tem, medtem ko imata tako FreeOffice kot tudi LibreOffice širok nabor prikazov, ki so lahko bolj »klasično« pisarniški, kot so to bile starejše različice MS Office, ali pa sledijo sodobnejši zasnovi trakov in zavihkov.

Paket LibreOffice vsebuje programe za urejanje besedil (Writer), preglednic (Calc), predstavitev (Impress), matematičnih formul (Math), vektorskih grafik (Draw) in podatkovnih zbirk (Base). Obsežen nabor, ki je pravzaprav večji kot pri plačljivi konkurenci. Programi so ločeni, lahko pa jih odpiramo tudi prek osrednjega programa LibreOffice. Podobno modularno zasnovo ima tudi FreeOffice, ki pa nima ločenega programa za zagon. Ta tudi ni zares potreben, saj paket obsega le program za urejanje besedil (TextMaker), urejanje preglednic (PlanMaker) in program za ustvarjanje predstavitev (Presentations).

Za LibreOffice je na voljo kar veliko število različnih vstavkov, ki dodajajo funkcionalnosti ali razširijo obstoječe. Ker osnovni iskalnik ne omogoča iskanja in zamenjave posebnih znakov (če želimo vse znake za nove odstavke zamenjati z znakom za novo vrstico), je na voljo vtičnik AltSearch, ki doda tudi to (in še katero) možnost. Z vtičniki je mogoče razširiti tudi OnlyOffice, a je izbor vtičnikov bistveno manjši kot pri LibreOfficeu.

MS kot merilo za vse

Za preizkus združljivosti pisarniških programov smo uporabili nekaj zahtevnejših dokumentov, ki smo jih nabrali po spletu. Vsakega od njih smo odprli za urejanje v vseh treh pisarniških paketih, poleg tega pa smo ga odprli tudi v brezplačni spletni različici Office 365, da bi videli primerjavo s tistim, kar zastonj ponujajo pri Microsoftu.

Pri besedilih so se vsi pisarniški programi obnesli zelo dobro, vseeno pa so vidne manjše razlike pri razčlenjevanju dokumentov, ki se izrazijo kot ne povsem enak prelom strani.

Kar preseneča, je, da je pri nekaterih primerih s pravilnostjo prikaza še največ težav imel prav Word, še posebej, če je šlo za zapise starejših različic. V primeru znanstvenega dokumenta je tako napačno prikazal celo naslov in podnaslov, saj ga je postavil v stolpec, namesto da bi bil razpotegnjen čez celotno stran, v besedilo vstavljene slike pa tudi ni pravilno razporedil v levi stolpec, temveč jo je postavil na sredino kar prek besedila.

Pisarniške programe radi primerjamo z MS Office, ki pa niti sam ne zna prav dobro prikazati lastnih starejših dokumentov.

Večinoma so težave manjše (LibreOffice Writer ima težave s šrafirano obarvanimi tabelami), nekaj težav pa je tudi takšnih, da je treba besedilo ročno popraviti. Kar nekaj težav se tako pojavi pri interpretaciji matematičnih formul. Še najbolje formule prikaže FreeOffice (berljivo in brez napak), LibreOffice ima težave z razmiki in debelino simbolov, največ težav pa pesti OnlyOffice, ki se ne znajde s prikazom znakov za integriranje in podobnimi simboli. Začuda pa niti Word ne zmore povsem pravilno razčleniti teh formul oziroma jih prikaže bistveno manj lepo kot omenjeni FreeOffice.

Formule predstavljajo trd oreh v besedilih, ki jih najbolj stre FreeOffice.

Tudi v primeru preglednic, ki so zapisane v Excelu, se vsi trije paketi obnesejo dokaj dobro, vsaj če gre za najpogosteje uporabljene preglednice s številkami, formulami in podobnim. Težave pa se pojavijo, ko uporabljamo dokumente, ki vsebujejo makre, pisane v VBA. Najbolje se s temi znajde LibreOffice Calc, katerega LibreOffice Basic je še najbolj podoben VBA, a združljivost ni stoodstotna in je za odpravljanje napak (ki sicer ponavadi niso večje) treba vsaj solidno razumeti osnove programiranja. Makre je sicer za Calc moč pisati tudi v Pythonu ali JavaScriptu. OnlyOffice VBA sploh ne podpira, zato makri iz Excel tabel ne bodo delovali, lahko pa jih uporabnik prilagodi ali na novo napiše z uporabo jezika, ki temelji na sintaksi JavaScripta. FreeOffice v nasprotju s prejšnjima makrov sploh ne podpira, tako da je v tem oziru tudi najbolj omejen za tiste, ki ustvarjajo zahtevne preglednice. Prav ta paket ima tudi najpomanjkljivejši prikaz različnih vrst grafov, enačb in drugih grafičnih elementov, ki jih lahko najdemo v MS Officeu, in nekaterih kratko malo ne prikaže.

Težave z elementi Excel tabel imajo vsi, celo MS Office 365.

Konkurenta sta v tem oziru bistveno bolj združljiva in kakšnih večjih težav z osnovnim oblikovanjem tabel nimata, le LibreOffice ima težave s pravilnim prikazom nekaterih barv v tabelah, ki pa jih je mogoče kar hitro odpraviti ročno, slabše pa se obnese pri formulah, saj jih sploh ne prikaže (ker ima lastno orodje za pisanje formul to niti ni tako presenetljivo). Začuda ima težave s prikazom formul tudi spletni Office, poleg tega pa ta ni znal pravilno prikazati niti 3D-torte, pa čeprav je bila izvirna datoteka ustvarjena v namiznem Officeu. Združljivost preglednic torej ni zagotovljena niti v samem ekosistemu MS.

LibreOffice Basic je zelo podoben VBA, a ni popolnoma združljiv.

Naslednji pomembni sestavni del pisarniških paketov so kajpada predstavitve. Ker so danes zelo priljubljene grafično in animacijsko bogate preglednice, ki za osnovo uporabljajo katero od številnih predlog, ki jih je mogoče dobiti na spletu, smo poiskali nekaj zelo zapletenih primerkov v Microsoftovem formatu .pptx. Nesporni zmagovalec je tu LibreOffice, saj ni imel težav s praktično nobeno od predlog. Črke in elementi so pravilne velikosti, razporeditve so pravilne, delujejo praktično vse animacije. FreeOffice in OnlyOffice sta tu imela kar nekaj težav, predvsem z velikostjo črk, ki je pogosto prevelika, zato je prelom naslovov in ostalega besedila večkrat napačen in bi bilo treba predstavitev popraviti. K sreči oba nimata večjih težav z animacijami in barvami, tako da sta še vseeno povsem uporabna kot nadomestek za PowerPoint.

Zahtevne predloge pptx zna LibreOffice Impress razčleniti brez napak, kar za druga dva ne velja.

Zastonjkarska odličnost

Pisarniški programi so kar nujno orodje, ki ga potrebuje skorajda sleherni povprečni uporabnik računalnikov, tako za zasebne kot tudi službene namene. Ker so Microsoftovi bodisi dragi ali pa precej omejeni, je precej pozitivno, da so današnje brezplačne rešitve povsem primerljive, v marsičem pa znajo tudi preseči Microsoftove izdelke. Pri tem prednjači LibreOffice, ki je vsekakor najzmogljivejši pisarniški nadomestek za MS Office, ki ima poleg tega že v osnovi tudi podporo za risanje, matematične formule in zbirke podatkov. Paket ima tudi največjo skupnost, kar je pomembno za razvoj, vzdrževanje in podporo temu paketu. V zadnjih različicah so razvijalci tudi nekoliko posodobili vmesnik, ki je postal bolj prilagodljiv, tako da se v njem lažje znajdejo tudi najbolj zagrizeni uporabniki Microsoftovih izdelkov. No, če jim te izboljšave še ne zadostujejo, je dober izbor tudi OnlyOffice, ki ima res lep in pregleden vmesnik ter deluje kot še nekoliko olepšan MS Office, le da se pozna, da je relativno mlad in da se nekatere možnosti še razvijajo. FreeOffice ima sicer lep vmesnik in dober nabor možnosti, a tudi najbolj peša pri združljivosti oziroma pravilnem tolmačenju Microsoftovih formatov. Ob dejstvu, da tudi ni odprtokoden, ga to naredi sicer nekoliko manj zanimivega. V vsakem primeru pa vsi trije paketi ponujajo dovolj, da je lahko tudi domača (ali kakšna druga) pisarna zmogljiva, a vseeno brezplačna.

LibreOffice

odprtokodni pisarniški paket

Splet: openoffice.org

Različice: Windows, MacOS, Linux

Cena: Brezplačen.

Za: Največ orodij, najzmogljivejši, zelo združljiv, razširljiv, popolnoma preveden.

Proti: Makre je treba večinoma popravljati ročno, težave z nekaterimi grafičnimi elementi preglednic.

ONLYOFFICE

odprtokodni pisarniški paket

Splet: onlyoffice.com

Različice: Windows, MacOS, Linux, Android, iOS

Cena: Brezplačen (plačljive razširjene rešitve za podjetja).

Za: Lep in pregleden vmesnik, najbolj podoben MS Officeu, ima mobilne aplikacije, razširljiv.

Proti: Nekatere funkcije (denimo iskalnik) so manj zmogljive, ima le lastni makro jezik, manj natančen pri odpiranju zahtevnih PowerPoint dokumentov.

Softmaker FreeOffice

Splet: freeoffice.com

Različice: Windows, MacOS, Linux (plačljiv za mobilne aplikacije)

Cena: Brezplačen (Softmaker izdeluje tudi plačljivi Office paket).

Za: Pregleden, zelo združljiv urejevalnik besedil.

Proti: Več težav pri združljivosti preglednic in predstavitev, ne podpira makrov v tabelah, manj dodatnih funkcij.