Programsko gnana digitalna preobrazba

Raba poslovne programske opreme še nikoli ni bila tako velika. Hkrati pa se zdi, da je to šele začetek … Posebej z vidika razvoja.

Razvoj poslovne programske opreme napreduje iz leta v leto. Jeziki, arhitekture, ogrodja, metodologije in različne druge komponente, povezane s programskim inženiringom, so gonilo napredka, ki ga uporabniki doživljamo kot napredne funkcionalnosti, privlačnejše uporabniške vmesnike in boljše uporabniške izkušnje. Nadaljevanje selitve poslovne programske opreme v računalniške oblake je lani prispevalo predvsem k arhitekturnim spremembam, a že letos je podjetjem na voljo nova bera novosti, celo kakšen nov programski jezik.

Za poslovne zmage seveda ni dovolj le nakup najnovejše tehnologije. Znati jo je treba integrirati v poslovanje in uporabljati. Koliko sploh podjetja zapravijo za poslovno programsko opremo? Letos naj bi, po ocenah družbe Statista, zanjo namenila kar 517 milijard ameriških dolarjev oziroma skoraj 11 odstotkov več kot lani, kar je izjemen dosežek, če vemo, da je že lanska virusna pandemija poskrbela za velik porast prodaje oblačnih storitev (programske opreme kot storitve) in programske opreme za sodelovanje ter delo na daljavo. Čemu so podjetja še dajala prednost na področju digitalne preobrazbe med pandemijo? Raziskava Accelerated Strategies Group (ASG) je odkrila, da je 60 odstotkov podjetij vpeljevalo brezstične storitve, 52 odstotkov se jih je ukvarjalo z migracijo IT-okolij in programskih rešitev v računalniški oblak, 51 odstotkov pa posvečalo aktivnostim prilagodljivega razvoja (DevOps).

Ti trendi se očitno nadaljujejo tudi letos, digitalna preobrazba se ne zaustavlja, nasprotno, celo krepi se. Ne le podjetja, tudi, denimo, kmetovalci so v zadnjem letu in pol postavili spletne strani, sprejemajo elektronska naročila in (brezstična) plačila. Svet se spreminja – na račun rabe programske opreme. To pa krojijo in jo bodo tudi v prihodnje predvsem naslednji trendi.

Programska oprema za delo na daljavo

Delo na daljavo je postalo nova norma. V marsikaterem podjetju so ugotovili, da je po zaslugi programske opreme postalo celo učinkovitejše. Raziskava ASG ugotavlja, da je o povečanju produktivnosti poročalo kar 59 odstotkov podjetij, ki so prav tako izpostavila, da pri delu na daljavo lažje dokončajo naložene naloge oziroma da te zaključijo prej ali pravočasno.

Prav v praksi dokazana učinkovitost programske opreme za delo na daljavo podjetjem daje nove možnosti pri prilagajanju poslovanja. Tudi po koncu virusne pandemije kar 64 odstotkov anketiranih razmišlja o možnosti, da bi večji del delovnega tedna delali na daljavo (prednjači zamisel o treh dneh dela od doma in dveh dneh v pisarni).

Razvoj programske opreme brez programiranja

Programerji znajo pisati programsko kodo, medtem ko se domenski strokovnjaki spoznajo na različne vrste posla. Če so se v preteklosti podjetja ukvarjala predvsem s tem, kako jih dobiti za isto mizo in najti način komunikacije za prenos informacij (o tem, kaj bi želeli oziroma je mogoče narediti), se je po zaslugi novih programskih rešitev za ustvarjanje programske opreme to področje močno spremenilo.

V modi so urejevalniki programske opreme, ki delujejo po principu lego kock. Poslovni uporabniki, ki se spoznajo na posamezno področje, poslovni proces in/ali izziv, lahko ob pomoči že predizdelanih gradnikov, podatkovnih virov in povezav preprosto izdelajo programsko opremo po svojem okusu – v urejevalniku z metodo povleci in spusti. Ta pristop je v samo nekaj letih s t. i. low-code, ki je zahteval le malo poznavanja programiranja, prišel do ravni no-code, kjer ustvarjalec novega programa resnično ne potrebuje nikakršnega znanja programiranja, temveč svojo vizijo delovanja programske rešitve le sestavi iz gradnikov, ki jih ima na voljo. O tem, da ne gre le za »igračkanje«, pričajo številni uspešni projekti, kjer so poslovni uporabniki na ta način ustvarili obsežne poslovne rešitve po meri poslovanja posameznega podjetja.

T. i. trg urejevalnikov oziroma rešitev za »neprogramerje« naj bi letos doživel pravi razcvet, analitiki mu napovedujejo kar 28-odstotno rast, vrednostno pa naj bi namesto lanske 13,2 milijarde ameriških dolarjev že leta 2025 veljal kar 45,5 milijarde dolarjev.

Priljubljenost programskih jezikov

Veste, kateri so najbolj priljubljeni programski jeziki med podjetji, ki razvijajo programsko opremo? To je prva deseterica po anketi portala Datafloq, v njej pa boste zaman iskali nekoč priljubljena jezika C in Perl. Anketarji so podjetja povprašali tudi o nameri, ali v prihodnjem letu načrtujejo rabo kakšnega novega programskega jezika. Več kot tretjina (35 odstotkov) takšnih načrtov nima, med tistimi, ki bodo (p)osvojila nov programski jezik pa prednjačijo Python (22 odstotkov), TypeScript (19 odstotkov) in Go (15 odstotkov).

Zabojniki in mikro storitve

Pandemija je vplivalo tudi na proces razvoja programske opreme. Zdaj številna podjetja za razvoj programske opreme prehajajo na razvoj aplikacij z majhnimi in okretnimi gradniki v obliki vsebnikov (zabojnikov) in mikro storitev, ki jih poganja Kubernetes. Ti razvijalcem programske opreme pomagajo hitro zgraditi uspešne in učinkovite aplikacije ter digitalne rešitve.

Tehnologija Kubernetes, ki prinaša odprtokodni sistem pri orkestraciji zabojnikov za avtomatizacijo uvajanja, skaliranja in upravljanja računalniških aplikacij, je zgodba o uspehu. V letu 2020 ga je uporabljalo 54 odstotkov podjetij, družba IDC pa ocenjuje, da bo letos v zabojnike razporejenih že 95 odstotkov ali več novih mikro storitev. Ker se to preprosto izplača, saj tovrstni razvoj poslovnih aplikacij izboljša delovno učinkovitost (programerjev), prihrani denar in pospeši razvoj aplikacij. Prav tako orodja za orkestracijo v zabojnikih avtomatizirajo njihovo upravljanje, uvajanje in povezovanje v omrežje.

Nativne mobilne in progresivne spletne aplikacije

Proizvajalci poslovne programske opreme so v zadnjem letu močno okrepili svoja prizadevanja, da to preselijo v oblak in jo naredijo dostopno prek spleta, hkrati pa tudi čim bolj prilagodijo rabi na mobilnih napravah. Ponudniki namreč še kako računajo na nove in obstoječe uporabnike pametnih telefonov, saj je to področje, kjer si lahko obetajo na tisoče ali celo milijone novih licenc in virov prihodkov. Razvoj mobilnih aplikacij pa ni poceni, saj jih morajo razviti oziroma vsaj prilagoditi in optimizirati tako za platformo Android kot iOS.

S tega vidika je zanje enostavnejši razvoj progresivnih spletnih aplikacij (PWA), katerih cilj je ponuditi uporabniško izkušnjo, primerljivo z namizno različico poslovnega programa, kar pomeni, da morajo zagotoviti hiter čas nalaganja, večje zmogljivosti, omogočiti delovanje na različnih napravah in brskalnikih ter v obliki samostojnih oken.

Pomen vpeljave in integracije

Z nakupom poslovne programske opreme podjetje še ni doseglo želenega cilja. Treba jo je namreč tudi čim bolje uvesti v poslovanje in povezati (beri: integrirati) z rešitvami ter s podatki, ki so že v obstoječem (IT) okolju.

Hiter razvoj programske opreme, bodisi na strani podjetij samih ali ponudnikov, prinaša tudi izzive. Več vrstic kode je neločljivo povezano tudi z večanjem števila napak, zato je treba programsko opremo redno posodabljati in nadgrajevati. Ne zgolj s funkcionalnega vidika, temveč predvsem z vidika zagotavljanja kibernetske varnosti. Pri rabi programske opreme v obliki storitve iz oblaka je to za podjetja malce lažja naloga, saj mora za varovanje rešitve poskrbeti ponudnik, vseeno pa mora podjetje skrbeti za ustrezno varovanje povezav in poverilnic (beri: uporabniških imen in gesel za dostop). Kar pa spet rešuje ustrezna varnostna programska oprema.

Kjer je le mogoče, podjetja uvajajo samodejno posodabljanje programske opreme, s čimer prihranijo veliko časa skrbnikom IT. Pa vendar, tudi pri posodobitvah se kdaj kaj zalomi, zato bi veljalo za poslovanje kritične programske opreme nadgradnje najprej preveriti v testnem okolju.

Opolnomočenje zaposlenih s tehnološkimi preboji

Tehnologija na delovnem mestu lahko na različne načine opolnomoči zaposlene. Ti so že navajeni računalnikov, spletnih aplikacij in mobilnih naprav. Kaj lahko prinese preboj? Predvsem rešitve s področja obogatene resničnosti (AR), navidezne resničnosti (VR) in t. i. mešane resničnosti (MR). Do zdaj je največ uspeha v poslovnem svetu požela tehnologija obogatene resničnosti, saj so ponudniki tovrstnih rešitev podjetjem dokazali, kako jo s pridom uporabiti na področju transporta (obogatena navigacija), trgovine (dodatne informacije), v proizvodnji in na področju vzdrževanja. V prihodnje lahko pričakujemo vse več slojev oziroma filtrov, ki bodo obogateno resničnost ustvarili iz poslovnih podatkov na različnih področjih in delovnih mestih.

Nič manjši recept za uspeh ni niti navidezna resničnost. Ta uporabnikom ponuja perspektivo prve osebe skupaj s poglobljeno izkušnjo naprednih računalniških vizij – kot bi se preselili v računalniško okolje ali igro –, le da s poslovno dimenzijo. Z navidezno resničnostjo lahko turistične agencije stranke preslikajo v virtualno okolje destinacij, ki jih zanimajo, podjetja jo s pridom uporabljajo pri usposabljanju in izobraževanju inženirjev ter njihovem sodelovanju na daljavo, dokazuje se pri igrah na srečo in v arhitekturi ter gradbeništvu. Šole in druge napredne ustanove si prizadevajo uvesti VR v učilnice.

Bo prava kombinacija mešanica obeh? Mogoče. Mešana resničnost veliko obeta pri razvoju programske opreme za podjetja – programske opreme po meri. Po raziskavah družbe ARC bo prav področje rešitev MR najhitreje raslo – do leta 2023 s povprečno stopnjo rasti kar 73 odstotkov. Ni težko videti, zakaj, saj mešana resničnost vzpostavlja dve najboljši obliki opolnomočenja zaposlenih – medtem ko VR ponuja izjemno uporabniško izkušnjo, AR združuje digitalno vsebino z dejansko okolico uporabnikov, sožitje obeh pa prinaša tisto nekaj več.

# foto low-code.png # S tem, ko možnost razvoja programske opreme (po meri) dobijo poslovni uporabniki, lahko oblikujejo vrhunske rešitve, prilagojene poslovnim procesom, virom in drugim lastnostim posameznega podjetja.