Programsko in podatkovno gnano e-poslovanje

V tehnološko obarvanih medijih pogosto zasledimo frazo, da bo v naslednjih letih praktično vsako podjetje postalo programsko gnano podjetje. Njegovo gorivo pa bodo podatki. Dobrodošli v dobi e-poslovanja.

Poslovanje že dolgo ne temelji več zgolj na iskanju prave strategije in ljudi, v digitalnem svetu je tudi tehnologija vse pogosteje konkurenčna prednost oziroma vsaj ključna sestavina uspeha. Ne nazadnje digitalizacija poslovanja temelji na učinkoviti, pravilni in do uporabnika prijazni rabi tehnologij. Podjetja, vsaj tista, ki kaj dajo nase in resno razmišljajo o svoji (in tržni) prihodnosti, se ubadajo s t. i. digitalno preobrazbo. Pri tem se marsikatero podjetje pozno (ali celo nikoli) ne zave, da poslovnih aplikacij za digitalno preobrazbo ni moč zgolj kupiti. Ne, tiste rešitve, ki resnično prinesejo razliko, je treba razviti namensko.

»Pri razvoju rešitev za digitalno preobrazbo se velikokrat ne zavedamo, da tak razvoj temelji na drugačnih tehnologijah, drugačnih pristopih in drugačnih procesih razvoja, kot je tradicionalni razvoj t. i. enterprise aplikacij in informacijskih sistemov,« pojasnjuje prof. dr. Matjaž B. Jurič in dodaja: »Najpomembnejši element z vidika uporabnika, torej strank in poslovnih partnerjev, je uporabniška izkušnja, ki jo bodo imeli skozi uporabo digitalnih produktov in storitev.«

Svet takih in drugačnih aplikacij

Ljudje smo danes zasvojeni z aplikacijami, te nam lajšajo življenje tako na delovnem mestu kot v domačem okolju. Tudi e-poslovanje je tesno povezano z rabo spletnih in mobilnih aplikacij, kar pomeni, da je treba za kar najboljše učinke te čim bolj prilagoditi posameznemu poslovnemu okolju, podatkom in ne nazadnje poslovnemu uporabniku, ki z njimi dela oziroma ustvarja dodano vrednost.

»Načrtovanje uporabniške izkušnje je treba vzeti skrajno resno in se zavedati, da uporabniška izkušnja v sodobnih spletnih in mobilnih rešitvah navadno presega standarde, ki smo jih bili vajeni v poslovnih aplikacijah še pred letom ali dvema,« meni Marko Šmid, direktor poslovnega razvoja v družbi SRC.

Med ključne elemente, ki določajo uporabniško izkušnjo, spadajo funkcionalnosti aplikacije, način predstavitve informacij, vsebina, dizajn, način vnosa oziroma interakcija in splošna uporabnost. Pri funkcionalnostih se velja osredotočiti na ključne funkcije, pri čemer pride v poštev pravilo »manj je več«. Uporabniku naj aplikacija sprva ponudi le najpomembnejše funkcionalnosti in ga ne obremenjuje s podrobnostmi. Napredne funkcionalnosti naj bodo dostopne na drugi ravni, saj jih večina uporabnikov redkeje potrebuje – lahko pa vsekakor damo uporabnikom na izbiro tudi več različnih uporabniških vmesnikov ali celo personalizacijo pogosto uporabljanih funkcij.

Najprej za mobilne uporabnike

O tem, da morajo biti vsebine in poslovne rešitve prilagojene mobilnim napravam, verjetno ni treba izgubljati besed. V industriji se zato uveljavlja pristop »mobile-first«, ki razvijalcem narekuje, da najprej načrtujejo uporabniško izkušnjo za mobilne naprave. Razvoj, osredotočen na mobilne naprave, še ne pomeni, da se okrnijo ali odstranijo posamezne funkcionalnosti, temveč le prilagodijo mobilnim napravam. Ob tem se velja močno posvetiti načinu prikaza informacij in intuitivnosti rabe. Dostop do ključnih funkcionalnosti naj zahteva čim manj interakcije oz. klikov/pritiskov.

Mobilne naprave so lahko z vidika nabora funkcionalnosti celo v prednosti, saj pametni telefoni danes že obvladajo možnost skeniranja črtnih kod, fotografiranja in prepoznavanja vsebine slik, sporočanje lokacije itd. Mobilne aplikacije se torej lahko močno ločijo od klasičnih in poslovnim uporabnikom dajo nekaj več.

»Zelo pomemben vidik je mobilni kontekst, ki ga lahko vključimo v uporabniško izkušnjo. Predvsem mobilne aplikacije omogočajo prek senzorjev, lokacije, interneta, mobilnega omrežja itn. zmožnost, da naprava ugotovi npr. lokacijo, gibanje, mirovanje, del dneva itd. To nam odpira neslutene možnosti. Ugotovimo lahko, ali je stranka na poti, ali je v naši poslovalnici itd. Na ta način lahko prilagodimo delovanje in vsebino aplikacije, tu je cel kup možnosti obveščanja, prikaza informacij itd.,« razlaga prof. dr. Jurič.

Rešitve, ki resnično prinesejo razliko, je treba razviti namensko.

E-poslovanje je večkanalno

Pri razvoju digitalne uporabniške izkušnje je nadvse pomembna tudi podpora t. i. večkanalnosti – uporabnikom oziroma strankam je treba omogočiti, da brezšivno prehajajo med komunikacijskimi kanali. Ne le, da lahko svojo »misijo« začnejo na računalniku in jo nadaljujejo na mobilni napravi, omogočiti jim je treba, da kontekst in nastavitve potujejo z njimi med različnimi napravami in zasloni.

Spletne in mobilne aplikacije pa niso namenjene zgolj enosmerni komunikaciji od stranke do podjetja, temveč imajo še vsaj dve pomembni vlogi. Prva je zbiranje podatkov oziroma informacij o strankah, kjer se mobilne naprave izkažejo za pravcato zlato jamo (pridobimo kontakte, lokacijo, različne vrste interakcije), kar podjetju pomaga stranke razumeti bolje kot kdaj prej. Seveda pa ga postavlja tudi pred izziv, kako zbiranje in analizo podatkov urediti na pravi način.

Tehnološka plat aplikacijske medalje

V marsikaterem oddelku IT premorejo več programerjev, ki bi jih namesto za krpanje in vzdrževanje starejših programskih rešitev veljalo vpreči v razvoj novih in poslovanju prilagojenih spletnih in/ali mobilnih aplikacij. A se kaj hitro pojavi vprašanje, katere tehnologije uporabiti za razvoj teh. Pri spletnih aplikacijah gre razvoj v smer odjemalnega modela ali pristopa razvoja funkcionalnosti rešitve na strani stranke/odjemalca. Večina takih rešitev temelji na konceptu »enostranske aplikacije«, kar pomeni, da se celotna spletna aplikacija izvaja v spletnem brskalniku namesto na strežniku. Tak pristop zahteva uporabo jezika HTML5, JavaScript oz. ECMAScript in enega izmed ogrodij (zelo priljubljena ogrodja so Angular, React in podobna).

Tu pa že nastopi naslednji izziv, saj znanja, potrebna za razvoj odjemalnih spletnih aplikacij, niso enaka znanjem, ki so jih informatiki še pred leti uporabljali za razvoj klasičnih spletnih aplikacij. Poleg poznavanja novih jezikov in ogrodij morajo programerji poznati še nove arhitekture. Arhitektura sodobnih odjemalnih spletnih aplikacij temelji na programabilnih vtičnikih API, ki aplikacijam omogočajo bodisi dostop do strojne opreme bodisi dostop do (mikro)storitev.

»Storitve in njihovi APIji postajajo ključni vezni člen med spletnimi in mobilnimi aplikacijami in zalednim poslovnim informacijskim sistemom. APIji igrajo pri tem ključno vlogo, saj predstavljajo vrata, ki omogočajo hiter in učinkovit dostop do virov v poslovnem informacijskem sistemu, ki so običajno težko dostopni, skriti, slabo znani in do katerih imajo dostop samo pooblaščeni ljudje z oddelka IT,« pojasnjuje prof. dr. Jurič.

Vtičniki API: magični zobniki digitalnega kolesja

Čeprav gre za tehnološko rešitev, so vtičnik API v praksi že postali kanal za doseganje novih kupcev in trgov. APIji, ki jih podjetje objavi za zunanjo rabo, partnerjem omogočajo razvoj rešitev, ki bodo prepričale nove kupce in dosegle nove trge. Tu se skriva velik potencial za inovacije, saj lahko nekdo zunanji reši problem, ki je sicer podjetju že dlje časa predstavljal uganko.

Obenem se lahko vtičniki API lahko uporabljajo tudi zgolj v zasebne namene – znotraj organizacije. Njihova uvedba omogoča boljšo organizacijo IT in spodbuja inovacije, saj lahko vsakdo v podjetju uporablja sredstva IT drugega, ne da bi za to potreboval dovoljenje.

Vtičniki API tlakujejo pot do vedno novih aplikacij. Z vidika razvijalca to pomeni, da bo njegova jutrišnja vloga ne le razvoj, temveč tudi oziroma predvsem iskanje ustreznih vtičnikov, ki jih bo s pravo kombinacijo virov, storitev in podatkov uporabil za ustvarjanje povsem nove izkušnje za uporabnike.

Tudi v svetu APIjev velja Paretovo načelo, ki pravi, da 80 odstotkov učinkov prihaja iz 20 odstotkov vzrokov. Aplikacije in storitve v oblaku predstavljajo že do 80 odstotkov tistega, kar rešitev podjetja navadno potrebuje. Ker je temelje že nekdo zgradil, se lahko podjetje osredotoči na tisto, kar prinese razliko – na preostalih 20 odstotkov rešitve, v katere mora vgraditi svojo drugačnost oziroma konkurenčnost.

»Danes se svet IT, vsaj z vidika APIjev, začenja deliti v dve skupini. Na eni strani so tisti, ki znajo ustvariti vrhunske storitve in jih prek APIjev ponuditi svetu, na drugi strani pa so vrhunski kreativci, ki iz 20 odstotkov ustvarijo aplikacijo, katero bo trg nagradil z milijoni uporabnikov. A da ne bo pomote – vrhunskost je nujna v obeh primerih,« sklene Šmid.

Prehod v oblak

Zelo pomemben steber digitalne preobrazbe je tudi prehod v oblak, saj prinaša možnost hitrega in učinkovitega dostopa do praktično neomejenih računalniških virov. Povedano drugače, rešitve, ki temeljijo na oblačnih tehnologijah, so pripravljene na svet, kjer mora vse delovati kot storitev. Aplikacije, razvite za potrebe digitalne preobrazbe, morajo biti sposobne učinkovitega izvajanja v oblaku, slednje pa pomeni storitveno zasnovo.

Razvoj dobrih, učinkovitih in sodobnih aplikacij za e-poslovanje je tista sposobnost podjetij, ki bo odločala o zmagovalcih in poražencih digitalizacije. Kakovostna uporabniška izkušnja pa je edino pravo orodje/orožje v tem konkurenčnem boju.